Po vpisu spremembe in dopolnitve akta o ustanovitvi družbe v sodni register potrebujejo soglasje Agencije RS za upravljanje kapitalskih naložb, za kar imajo osem dni časa. Po izdaji soglasja bo lahko Pfeifer iskal še dva člana poslovodstva, je še pojasnil Zajec. Holding bo imel štiričlansko upravo; po mandatarskem sistemu bo dva člana uprave predlagal nadzornikom v potrditev generalni direktor, za imenovanje četrtega člana pa bo odgovoren svet delavcev.
Za vodenje holdinga Slovenske železnice se je poleg Pfeiferja potegovala tudi Marjana Novak. Nadzorni svet je danes z obema opravil pogovore, predsednik nadzornikov pa je izrazil zadovoljstvo nad obema.
"Razprava je bila res težka, oba kandidata sta zelo ustrezna," je povedal Zajec, po njegovih besedah pa je prevladalo mnenje, "da bo Pfeifer v tem momentu mogoče lažje speljal celo zadevo, ki je pred nami". Kot Pfeiferjevo vrlino je izpostavil njegovo "vpetost v širši prostor", kar se tiče operative, pa je bila po njegovih besedah tudi Novakova "perfektna". "Najraje bi videl, da bi bila oba, vendar smo se morali odločiti za enega," je dodal.
Očitke, da naj bi bil Pfeifer favorit sindikatov, kar naj bi pretehtalo pri njegovem imenovanju, je Zajec odločno zavrnil. "Ne vem, od kod je prišla ta ideja. Nadzorni svet se je odločil tako, kot se je odločil in mislim, da se je odločil prav," je dejal.
Imenovanje novega generalnega direktorja železnic je bilo po Zajčevih besedah nujno za potrditev strategije, ki jo mora nekdo izpeljati. "Vsako zamujanje je odveč, časa ni več," poudarja prvi nadzornik družbe, saj da mora holding s 1. januarjem 2012 "zaživeti v kompletni obliki". Ob tem je po današnji seji tudi izrazil upanje, da bosta oba kandidata našla "kakšno skupno točko za sodelovanje", saj je prepričan, da bi bilo to idealno.
Zajec je še izpostavil, da je treba rezultate pričakovati "zelo hitro", a leto 2012 mora biti "tisto prelomno leto, ki bo dalo rezultate".
Zdaj enovite Slovenske železnice se bodo skladno z zakonom o družbi Slovenske železnice s 1. septembrom preoblikovale v holding, s tem pa avtomatično preneha mandat zdajšnjemu vodstvu.
Sedanji generalni direktor družbe Goran Brankovič odhaja s Slovenskih železnic, prejel pa bo odpravnino v višini šestih sedanjih plač oz. okoli 44.000 evrov bruto.
Holding Slovenske železnice bodo sestavljale Slovenske železnice kot obvladujoča družba, ki se ji bodo pridružile tri nove odvisne družbe - Infrastruktura, Potniški promet in Tovorni promet ter že obstoječe odvisne družbe (SŽ - Centralne delavnice, SŽ - ŽIP, Prometni institut Ljubljana in SŽ - Železniško gradbeno podjetje Ljubljana).
Na položaju generalnega direktorja Slovenskih železnic se je sicer zvrstila že kopica imen, Pfeifer pa bo že dvanajsti prvi mož železnic od osamosvojitve Slovenije. Ves mandat je na položaju zdržal le Marjan Rekar, ki je družbo vodil v obdobju 1993-1998.
Kasneje so bili na čelu železnic še Igor Zajec (1999-2000), Blaž Miklavčič (2000-2004), Boris Živec (2004-20005) in Jože Jurkovič (2005-2006). Nato je železnice začasno vodil nekdanji član poslovodstva Branko Omerzu, aprila 2007 je položaj nastopil Peter Puhan in ga zaradi prevzema funkcije prvega moža Dela zapustil novembra istega leta, ko je vodenje prevzel Tomaž Schara.
Na čelu železnic je bil nato od marca do julija 2009 Matic Tasič, po njegovem odstopu je vodenje družbe začasno prevzel Aleš Tavčar, oktobra 2009 pa je bil na čelo družbe imenovan Brankovič.
Nadzorni svet Slovenskih železnic je danes sicer obravnaval tudi polletno poslovanje družbe, ki je polletje končala nad pričakovanji. V prvih šestih mesecih je dobiček iz poslovanja (EBIT) dosegel 1,9 milijona evrov in je bil od načrtovanega boljši za 7,7 milijona evrov, predvsem zaradi večjih transportnih prihodkov tovornega prometa in boljših rezultatov infrastrukture ter vodenja prometa.
V prvih šestih mesecih so imele Slovenske železnice 5,6 milijona evrov čiste izgube, na rezultat pa so negativno vplivale predvsem negativne tečajne razlike v višini 1,9 milijona evrov. Z izločitvijo vseh učinkov izrednih vplivov je bila ustvarjena čista izguba v višini 1,9 milijona evrov.
