Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da je samozaposlitev pogosto posledica pomanjkanja drugih možnosti in zlorabljenega načela, "da je važno, da imaš delo in da delaš". Vzpostavitev takšnega statusa je pogosto pot v revščino, je poudaril. "Samostojen si samo v revščini," je dodal.
Po njegovih besedah so prav samozaposleni in zaposleni za določen čas tisti, ki prvi občutijo težave podjetja. Pogosto so diskriminirani, izkoriščani, je dodal.
Sodelavec ZSSS Goran Lukič je ob tem spregovoril o t. i. lažni samozaposlitvi. "T. i. samozaposlena oseba pri istem 'delodajalcu' opravlja identične naloge kot ostali redno zaposleni sodelavci. Le da ne gre več za delavca, temveč za 'storitev', in da ta delavec nima več delodajalca, temveč 'naročnika'," je dejal.
Dodal je, da je za delodajalca takšen način kamufliranja rednega delovnega razmerja zelo priročen, saj prenese celotno breme plačevanja socialnih prispevkov na delavca, "sam pa si poleg tega opere roke, kar se tiče odgovornosti do delavca z naslova socialnega zavarovanja".
V tej luči je Lukič spomnil, da so bili pred časom glavni koristniki storitev dveh ambulant v Sloveniji, kjer lahko pomoč najdejo pacienti brez zavarovanja, delavci migranti, danes pa tam beležijo zlasti porast samozaposlenih.
Semolič je na drugi strani izpostavil, da samozaposleni v primeru bolezni 30 dni niso upravičeni do nadomestila za bolniško odsotnost. Nato sicer vstopijo v sistem zdravstva, a so zneski s strani države nizki, je dodal.
Po besedah prvega moža ZSSS so honorarji za samozaposlene pogosto skromni, neredni, skladno s tem pa ga še posebej skrbi za samozaposlene mamice, ki se na trg vrnejo po porodniški odsotnosti. Stranke jih ne čakajo, poiskati jih morajo znova, je navedel.
Ker nekateri naročniki samozaposlenim ne plačajo opravljenih storitev, je veliko ljudi primoranih najeti kredit, ki pa ni namenjen razvoju dejavnosti, temveč preživetju, pa je opozoril izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko. Samozaposleni tudi sam nosi vse posledice; za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem - s hišo, avtomobilom ipd., je pojasnil.
Lukič je v nadaljevanju zavrnil argumente zavoda za zaposlovanje, da je zanimanje za ukrep samozaposlovanja zelo veliko in da gre za enega najbolj uspešnih programov aktivne politike zaposlovanja. Zavod se v tem kontekstu sicer naslanja na podatek, da status samozaposlenega najmanj dve leti, kot določa pogodba za dodelitev subvencije, ohrani 85 odstotkov vključenih v program.
Lukič medtem vse več odločitev za status samozaposlenega pripisuje pritiskom delodajalcev, ki delo nudijo le na ta način, težavo pa vidi tudi v tem, da si ne upajo zapreti statusa predčasno, saj bi morali v tem primeru vrniti državno pomoč, ki znaša 4500 evrov.
Zorko pa je bil kritičen do zavoda tudi zato, ker ljudi - mnogi imajo samo četrto ali peto stopnjo izobrazbe in so brez ustreznih znanj - na samozaposlitev ne pripravi ustrezno. Kandidat za subvencijo v nekaj minutah izpolni vprašalnik (pogodbeni izvajalec zavoda je za izvajanje te storitve med majem in decembrom lani od države prejel skoraj pol milijona evrov), nato pa se trikrat udeleži delavnic, ki trajajo po osem ur, je opisal. To je po njegovem mnenju za preživetje na trgu krepko premalo.
Skladno z vsem povedanim se je zveza sindikatov danes zavzela za vzpostavitev indikatorjev, prek katerih bo mogoče določiti, kdaj gre za delo, ki ga lahko opravlja delavec, in kdaj za samostojno opravljanje dejavnosti. "Če definicije ne bo, se bo samozaposlene še naprej zlorabljalo," je menil Zorko.
ZSSS želi tudi zaostritev pogojev za samozaposlovanje, saj to ne sme biti v službi izboljševanja statistik, povezanih s številom brezposelnih. Poleg tega je treba po Zorkovih besedah zagotoviti, da bo samozaposlitev resnično svobodna izbira, ne pa posledica pritiska.
Zorko je pozval še k vzpostavitvi ustreznega izobraževanja in usposabljanja vseh, ki se odločijo za samozaposlitev, tako da bodo kandidati vedeli, kaj jih čaka. Urediti je treba še socialno varnost - zlasti žensk, je sklenil.
