Kot poudarjajo v premierovem kabinetu, se vlada strinja, da je za države članice območja evra nujno, da se soočijo predvsem s presežno ravnjo javnega dolga in s strukturnimi reformami za večjo konkurenčnost. Vlada tako ocenjuje, da so predlogi voditeljev obeh najmočnejših gospodarstev območja evra dobra podlaga za razpravo v okviru evroskupine in širše v globalnem okvirju.
Premier Borut Pahor je že minuli teden uradno podprl razmišljanja Merklove in Sarkozyja z njunega srečanja v Parizu. Ta gredo po njegovih besedah v smer, o kateri razmišlja tudi Slovenija.
Kot je povedal minuli teden po žalni seji DZ v spomin na nekdanjega predsednika vlade Andreja Bajuka, bo prihodnost zaznamovalo bistveno bolj okrepljeno sodelovanje članic območja evra, saj je sedanja institucionalna struktura evrskega območja nezadostna za tako gospodarsko upravljanje v območju skupne valute, ki bi evro obdržalo kot stabilno in verodostojno valuto.
Pahor v tej luči podpira predlog o vključitvi določil o zgornji meji javnega dolga in uravnoteženem proračunu v ustave 17 članic območja evra in pri tem poudarja, da je Slovenija v razpravi o krepitvi gospodarskega upravljanja v območju evra ves čas dosledno zagovarjala osredotočenje na višino javnega dolga, piše v sporočilu za javnost iz premierovega kabineta.
Pri tem v kabinetu znova izpostavljajo, da osnutek novega zakona o javnih financah, ki je še v pripravi, predvideva določitev zgornje meje javnega dolga pri 45 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) ter državnih poroštev pri 13 odstotkih BDP.
Glede predloga po vzpostavitvi "prave gospodarske vlade za območje evra", formalizacije zasedanj predsednikov vlad in držav članic območja evra, v kabinetu pravijo, da pobudo pozdravljajo in pričakujejo, da bodo redna zasedanja voditeljev območja evra prispevala k poglobljeni koordinaciji gospodarskih politik članic območja skupne valute in tako dodatno okrepila zaupanje v evro.
Vlada sicer meni, da morajo vse članice območja evra vložiti maksimalni napor, da se v celoti implementirajo zaključki izrednega zasedanja voditeljev z 21. julija o dodatni pomoči Grčiji in okrepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra.
Na ministrstvu za finance so sicer za STA minuli teden povedali, da je predvideno, da bo novela zakona o poroštvu Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra, ki bo uzakonila omenjene sklepe, DZ v sprejetje predlagana v zadnji četrtini leta. Želja Evropske komisije je sicer, da bi članice evrskega območja dogovor potrdile že do konca septembra.
Vlada podpira tudi nadaljnje delo na davku na finančne transakcije, pri čemer je mnenja, da bi bilo pri njegovi uvedbi potrebno doseči širše mednarodno soglasje.
