Sodišče je v danes objavljeni reviziji pregledalo učinkovitost poslovanja gospodarskega ministrstva in vlade ter uspešnost poslovanja sklada za financiranje razgradnje Neka in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka pri zagotavljanju sredstev za razgradnjo in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz elektrarne v obdobju od leta 2006 do konca leta 2009.
Kot je zapisalo v mnenju, ministrstvo in vlada pri določitvi pogojev poslovanja sklada in vzpostavitvi nadzora nad poslovanjem sklada nista bila učinkovita.
"Ob sedanjih pogojih zbiranja in upravljanja s sredstvi, ki se vplačujejo v sklad, ter ob vzpostavljenem načinu izvajanja nadzora nad upravljanjem s sredstvi sklada in nad poslovanjem sklada, zadostna sredstva za razgradnjo nuklearne elektrarne ne bodo zbrana pravočasno," je ugotovilo.
Tudi sklad v obdobju, za katerega je bila izvedena revizija, ni posloval v organizacijski obliki, ki bi omogočala pregledno opredelitev in določitev parametrov ter omejitev naložbene politike. Prav tako sklad ni deloval tako, da bi omogočal vzpostavitev in izvajanje učinkovitega nadzora nad svojim poslovanjem, so prepričani na računskem sodišču.
"Na podlagi predpisanega načina določitve prispevka za razgradnjo zaradi spremembe izhodiščnih predpostavk za njegov izračun ne bo mogoče zbrati zadostnih sredstev za razgradnjo Neka in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka," so navedli.
Ministrstvu in vladi sodišče sicer očita, da v zakonu o skladu nista jasno določila, kolikšno donosnost mora sklad dosegati pri svojem poslovanju in v kakšnem obdobju jo mora doseči. Prav tako nista opredelila lastnosti in parametrov naložb, v katere lahko sklad vlaga svoja sredstva, manjkala pa je tudi podrobnejša opredelitev načel vlaganja sredstev sklada z opredelitvijo omejitev glede vrste in količine sredstev, ki se smejo nalagati v posamezne vrednostne papirje. Ob tem je sodišče v mnenju zapisalo še, da ministrstvo in vlada nista ustrezno opredelila načina revidiranja smotrnosti in namenskosti porabe sredstev iz sklada.
"Ureditev pristojnosti in nalog ustanovitelja ter posameznih organov sklada ni bila določena na način, ki bi zagotavljal učinkovit nadzor upravljanja s sredstvi sklada in nadzor nad poslovanjem sklada," so menili revizorji. Obstoječa ureditev namreč po njihovih besedah ne opredeljuje nalog in pristojnosti resornega ministrstva za izvajanje nadzora nad skladom.
Posledica tega je, da ni bil vzpostavljen ustrezen nadzor nad pripravo in izvajanjem naložbenih politik sklada, zaradi česar so te omogočale preveč tvegane naložbe, so pojasnili na sodišču in dodali, da tudi ni bil zagotovljen ustrezen nadzor nad namenskostjo poslovanja sklada, saj je ta izplačeval dotacije neprofitnim organizacijam in društvom, česar zakon ne omogoča.
"Ocenili smo, da sklad ciljev svojega poslovanja ni načrtoval celovito, saj jih je načrtoval zgolj v povezavi z doseganjem donosnosti portfelja sklada, ne pa tudi v povezavi z zagotavljanjem namenske in smotrne rabe svojih sredstev, čeprav sta obe področji ključni področji poslovanja sklada," piše v mnenju računskega sodišča.
Na sodišču so ob tem navedli še, da sklad ni vzpostavil nadzora nad namenskostjo in smotrnostjo porabe sredstev, ki jih je izplačeval Agenciji za radioaktivne odpadke, saj ni zahteval izvedbe revizije smotrnosti in namenskosti poslovanja s sredstvi, prejetimi iz sklada. Prav tako po mnenju sodišča ni ustrezno preverjal izplačevanja sredstev izvajalcem glede na predmet sklenjenih pogodb.
Sodišče od ministrstva, vlade in sklada zahteva, da ugotovljene nesmotrnosti oz. popravljalne ukrepe izvedejo v 90 dneh.
