Kot je izpostavil Klemenčič, javna razgrnitev in dostopnost teh podatkov na uporabniku prijazen način po njihovem mnenju "povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča bolj argumentirano in na dejstvih temelječo razlago ter razpravo o odločitvah javnega pomena, predvsem pa zmanjšuje tveganja slabega upravljanja, zlorabe oblasti, sistemska tveganja za korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem v postopkih javnega naročanja".
Aplikacija, ki je na voljo na spletni strani http://supervizor.kpk-rs.si, preko iskalnika omogoča vpogled v poslovanje subjektov javnega sektorja, vseh posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov, organov zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, neodvisnih sodnih organov, samostojnih državnih organov, lokalnih skupnosti, zavodov in agencij.
Podatki, do katerih ponuja dostop aplikacija, po besedah Klemenčiča že doslej niso bili tajni, saj so bili dostopni po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, a je bilo njihovo pridobivanje zahtevno. Komisija je te podatke pridobila iz registrov Ajpesa, iz seznama davčnih zavezancev in od uprave za javna plačila, ter jih zbrala v aplikacijo.
Kot je pojasnil predsednik komisije, se podatki nanašajo na obdobje od leta 2003 do danes in se bodo vsak mesec sproti osveževali. Šele z letom 2003 so namreč na voljo v elektronski obliki in tako primerni za obdelavo, je povedal. Izpostavil je, da se komisija do objavljenih podatkov ne opredeljuje in za njihovo točnost ne prevzema odgovornosti.
Žal v tej aplikaciji ni državnih podjetij, "ni Darsa in ni tistih odvisnih pravnih oseb, ki jih ponekod kot gobe po dežju ustanavljajo javne osebe, predvsem občine in druge javne institucije, na primer univerze", je dejal Klemenčič. Čeprav so v stoodstotni državni lasti, gre namreč za organe, ki delujejo po principu zakona o gospodarskih družbah ali zakona o zavodih in ne poslujejo preko uprave za javna plačila, ampak imajo račune na bankah.
Poudaril je še, da komisija ne razpolaga s podlagami za posamezna izplačila. Če želi kdo zanje izvedeti, lahko to doseže na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
Sicer pa gre za unikatni projekt, tudi v Evropi, na katerega je Klemenčič ponosen in ga je "izvrstna ekipa" pomagala izgraditi zastonj. "S to aplikacijo vsak zainteresirani posameznik lahko postane nadzornik porabe državnega proračuna, na lokalni ravni in na državni ravni," je poudaril.
Projekt Transparentnost sicer poleg spletne aplikacije Supervizor sestavlja tudi spletna aplikacija za ažurno spremljanje poročanj o lobističnih stikih. Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije bi namreč moral vsak funkcionar ali javni uslužbenec o vsakem lobističnem stiku in o vsakem poskusu nedovoljenega lobističnega stika poročati komisiji.
Kot je dejal predsednik komisije, pa je število poročanj zelo majhno, kar kaže na to, da "se zakon v praksi zelo slabo izvaja". Klemenčič upa, da bo javno dostopna statistika s področja lobiranja pomenila dodaten pritisk k spoštovanju zakona.
Tretji sklop projekta transparentnost pa je javna razgrnitev premoženjskega stanja funkcionarjev protikorupcijske komisije, ki je po oceni Klemenčiča "pomenljiva stvar" in zgled tudi za druge funkcionarje.
Ob tem je predsednik komisije še napovedal, da bodo projekt Transparentnost še nadgrajevali.
