Sporazum o nenapadanju Ribbentrop-Molotov sta 23. avgusta 1939 podpisala tedanja vodja diplomacij Sovjetske zveze in Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, predvidel pa je delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo.
Evropski parlament je s sprejetjem resolucije med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave. Evropski poslanci so tudi ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi. V resoluciji so poudarili, da je treba priznati, da ima holokavst med temi zločini posebno mesto.
V Sloveniji bomo vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov obeležili v sredo, ko bo spominska slovesnost v minoritskem samostanu na Ptuju. Pripravlja jo Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Mestno občino Ptuj, Minoritskim samostanom sv. Petra in Pavla in Društvom izobražencev Viktorina Ptujskega.
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič je poudarila, da spravni proces v Sloveniji zaostaja, vendar pa bo po njenih besedah slej ko prej moral steči. Dodala je, da je spravni proces bistvenejši kot posamezna dejanja sprave. Do tega procesa bo, kot je poudarila, moralo priti med drugim na področju pravne države, izobraževanja in zgodovinopisja.
V Novi Sloveniji pa so v sporočilu za javnost zapisali, da mora Slovenija obsoditi zločine vseh treh totalitarnih režimov. Slovenska politika po njihovem mnenju tudi po osamosvojitvi ni zmogla dovolj poguma, da bi odločno obsodila komunizem. Poleg tega še naprej izkrivlja resnico s tem, ko odlikuje sodelavce komunističnega režima.
