Sedanji predlog zakona glede predkazenskega postopka, ki se je začel pred uveljavitvijo zakona, predvideva možnost uvedbe finančne preiskave, če od začetka postopka ni preteklo več kot pet let. Kot je Bizjak Mlakarjeva dejala na današnji novinarski konferenci, gre za tako zelo omejeno obdobje, da se s sedanjim predlogom zakona ne bi "doseglo vseh deviacij, ki so se dogajale v času tranzicije". Ob tem je opozorila, da že Irska, ki ni doživela privatizacije, pozna možnost finančne preiskave za deset let v preteklost.
Poslanka SD predlaga tudi možnost uvedbe finančne preiskave zoper osebo, ki ni v predkazenskem ali kazenskem postopku, vendar bi tožilstvo razpolagalo z dokazi o očitnem nesorazmerju med dohodki in vrednostjo premoženja oz. načinom življenja. Kot je opozorila, poznamo primere ljudi v javnih službah, ki imajo, denimo, pol milijona evrov vredne jahte.
Na novinarsko vprašanje, ali ne bi s temi dodatnimi pooblastili prihajalo do prevelikega nadzora države nad državljani, je Bizjak Mlakarjeva odgovorila, da "ko gre za običajne ljudi, ne more biti težav". Poudarila je, da bi se preiskovalo le očitna nesorazmerja oz. bi se preiskave na ta način le redko uvedle, in sicer le takrat, ko bi tožilec imel dokaze o nesorazmerjih.
Poslanka bi z vloženimi dopolnili tudi podaljšala rok za izvedbo finančne preiskave z enega na dve leti, hkrati pa bi razširila katalog kaznivih dejanj, za katera je možno uvesti finančno preiskavo. Bizjak Mlakarjeva predlaga, da se v nabor kaznivih dejanj vključi tudi sum delovanja v hudodelski združbi ali pa sum storitve naklepnega kaznivega dejanja, za katerega je predvidenih najmanj pet let zapora.
Bizjak Mlakarjeva z ostalimi poslanci o podpori dopolnilom še ni govorila. A je prepričana, da je tudi ostalim poslancem v interesu, da se zopet zagotovi pravno državo, zato tudi meni, da bo večina poslancev dopolnila podprla.
Sedanji predlog zakona po njenih besedah še ne omogoča odvzema premoženja nezakonitega izvora "verjetno niti v medijski najbolj razvpitih primerih tranzicijskega plenjenja, tajkunizacije in korupcije". Prepričana je, da bi tudi s sprejetjem dopolnil preprečili uničevanje javnih sredstev in bi spet "postali normalna država".
