Oba najmočnejša voditelja območja evra sta po torkovem srečanju v Parizu izrazila željo po vzpostavitvi "prave gospodarske vlade območja evra", ki bi jo sestavljali predsedniki vlad in držav članic območja evra. To je bila sicer že dlje časa želja francoskega predsednika Sarkozyja.
Po njunem predlogu bi se to novo telo sestalo dvakrat na leto, če bi bilo treba, pa tudi večkrat, voditelji pa bi za mandat dveh let in pol izvolili tudi predsednika.
Merklova in Sarkozy sta si zamislila, da bi novo telo, ki naj bi prispevalo k tesnejši koordinaciji gospodarskih in javnofinančnih politik v območju evra, v prvem mandatu vodil Van Rompuy, ki predseduje Evropskemu svetu, telesu, ki ga sestavljajo voditelji sedemindvajseterice.
Van Rompuy je že v minulih mesecih neformalno vodil izredna zasedanja voditeljev evroskupine, ko so ti sprejemali odločitve v zvezi z reševanjem dolžniških težav ranljivih članic evrskega območja in stabilizacijo skupne evropske valute.
Na podlagi torkovih pogovorov v francoski prestolnici sta se voditelja v pismu Van Rompuyu zavzela tudi za institucionalno krepitev evroskupine oz. telesa, ki ga sestavljajo finančni ministri članic območja evra.
Merklova in Sarkozy sta obnovila tudi zavezo po nadaljnji krepitvi gospodarskega upravljanja v okviru obstoječega pravnega reda EU.
Med drugim sta se v pismu Van Rompuyu zavzela tudi za začasno prekinitev izplačil sredstev EU tistim članicam evrskega območja, ki ne bodo znižale javnofinančnega primanjkljaja v skladu z okrepljenim postopkom za odpravljanje presežnih primanjkljajev.
V okviru pogajanj za prihodnji večletni finančni okvir EU (2014-2020) naj bi v pravila za izplačevanje evropskih sredstev vključili tudi določila, da morajo strukturna in kohezijska sredstva podpirati nujne strukturne reforme za krepitev gospodarske rasti in konkurenčnosti v območju skupne valute, še posebej v članicah, ki se nahajajo v javnofinančnih in gospodarskih težavah.
Nadzorno vlogo naj bi po njunih zamislih izvajala Evropska komisija, ta pa naj bi sodelovala tudi pri izbiri in izvajanju projektov, ki so financirani s sredstvi iz bruseljske blagajne. Neporabljena sredstva EU naj bi se zbirala v posebnem skladu za rast in konkurenčnost, s katerim bi prav tako upravljala komisija.
Sarkozy in Merklova sta se zavzela tudi za to, da bi se vseh 17 držav evrskega območja do prihodnjega poletja k uravnoteženim javnim financam in omejitvi javnega dolga zavezalo tudi v svojih ustavah.
Predlagala sta tudi oblikovanje neke oblike davka na finančne transakcije, finančni ministri EU pa naj bi o tem razpravljali še to jesen.
V Evropski komisiji so danes izrazili željo, da bosta Nemčija in Francija v najkrajšem možnem času bolj podrobno razdelala omenjene predloge. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn sta sicer že v torek zvečer pozdravila načelne predloge Merklove in Sarkozyja.
Kot sta zapisala v skupni izjavi, gre za "dobrodošel korak naprej v skupnih prizadevanjih za okrepitev gospodarskega upravljanja v območju evra" in "pomemben prispevek političnih vodstev obeh največjih držav območja evra".
Pozdravila sta tudi predloge po oblikovanju davka na finančne transakcije, ki ga je v predlogu naslednjega večletnega finančnega okvirja EU omenila že tudi komisija. Po Barrosovih in Rehnovih navedbah gre za ključni instrument, ki bo omogočil, da finančni sektor da svoj pošten prispevek k javnim financam. Komisija bo predloge glede tega predstavila v kratkem.
Pričakovano so svoje nasprotovanje davku na finančne transakcije znova izrazili v finančnem sektorju, kjer mu že ves čas nasprotujejo, še posebej če ne gre za dogovor na globalni ravni, ki bi preprečil beg kapitala v davčne sisteme, kjer davka ne bi uvedli. Opozarjajo tudi na negativne posledice davka na nekatere funkcije finančnega sektorja, ki so pomembne za gospodarstvo.
