Glavne pripombe na predlog novele so se po pojasnilih ministrstva nanašale na omejitev najdaljšega plačilnega roka na 120 dni, na pristojnost Davčne uprave RS (Durs), da izvzame določeno obveznost iz sistema obveznega večstranskega pobota, in na določitev pristojnega organa za izvajanje nadzora nad izvrševanjem zakona.
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih in izvajanje obveznega pobota sta že od vsega začetka tarča ostrih kritik gospodarstva, čeprav ju je DZ sprejel na podlagi zahtev obrtnikov in podjetnikov.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), GZS-Zbornica računovodskih servisov, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) so vlado maja pozvale k spremembi urnika naslednjih večstranskih obveznih pobotov.
Minimalni znesek so želele postaviti v višini 420 evrov, za presečni datum pa so predlagale prvi dan v tekočem mesecu, ko se izvaja obvezni večstranski pobot.
Predlagale so še, naj se konkretno določi inšpekcijski organ za nadzor nad izvajanjem zakona, zavzele pa so se tudi za jasno določitev izvzema prijave obveznosti v obvezni večstranski pobot, ki izhajajo iz naslova postopkov prisilne poravnave in obstajajo med povezanimi osebami.
Zbornice so ob nestrinjanju OZS predlagale še črtanje maksimalnega roka 120 dni kot zakonsko dovoljenega poštenega plačilnega roka. Zakon bi spremenile tako, da plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne bi smel biti daljši od 60 dni, razen v primerih, ko se gospodarska subjekta v pogodbi dogovorita drugače, pod pogojem, da to ni očitno nepravično do upnika. Temu na finančnem ministrstvu v predlogu zakonske novele niso sledili.
V skladu s predlogom novele, ki ga je ministrstvo objavilo julija, bodo morali dolžniki v pobot prijaviti obveznost, s katero so prišli v zamudo, v prvi krog pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude, in ne več v pobot, ki sledi dnevu nastanka zamude. S tem naj bi se po navedbah predlagatelja uskladilo vpisovanje obveznosti v pobot z računovodskimi načeli glede knjiženja poslovnih dogodkov ter tako razbremenilo dolžnike in računovodske servise.
Minimalni znesek, ki mora biti vpisan v pobot, se določa pri 250 evrih, s tem pa naj bi se zmanjšalo administrativno breme upnikov, saj pri zelo nizkih zneskih stroški obdelave terjatve lahko presegajo njeno vrednost, poleg tega pa vpis majhnih zneskov ne prispeva znatno k plačilni disciplini.
Ker veljavni zakon ni natančno opredeljeval nadzornega oziroma inšpekcijskega organa oziroma nadzor izvajajo vsi inšpektorati in drugi organi v skladu s svojimi pristojnostmi, predlog novele kot pristojna nadzorna organa določa Durs in tržni inšpektorat.
