S&P je v petek zvečer po zaprtju ameriških borz znižala kreditno oceno ZDA z AAA na AA+ z možnostjo dodatnega znižanja. To je prvo znižanje ocene ameriškega suverenega dolga s strani ene od treh največjih bonitetnih hiš, kar ima lahko slabe posledice za celotno svetovno gospodarstvo.
Poteza bonitetne hiše ni bila nepričakovana, za posledico pa ima stopnjevanje pesimizma, ki se zadnje čase zgrinja nad vlagatelje. Ti so namreč že tako ali tako zaskrbljeni zaradi šibkega ameriškega gospodarstva, dolžniških težav območja evra in japonskega okrevanja po marčnem potresu in cunamiju.
Kot pojasnjujejo analitiki, se vlagatelji vse bolj bojijo, da bi se lahko ponovilo leto 2008, zato na borzah niso pripravljeni sklepati rizičnih poslov.
Za torek je sicer napovedano redno srečanje Odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC), stroka pa je polna ugibanj o morebitni napovedi novega kroga odkupovanja ameriških državnih obveznic. Večina jih meni, da tovrstne napovedi še ni pričakovati, saj da težava tokrat ni v denarju, kot je bila v času krize leta 2008, in bi nov krog tiskanja denarja povzročil večjo nevarnost izbruha inflacije v času, ko gospodarske rasti skorajda ni.
Države G7 že obljubljajo potrebne ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov, podporo finančni stabilnosti in spodbujanju gospodarske rasti pa napoveduje tudi skupina najpomembnejših razvitih gospodarstev ter hitro rastočih ekonomij G20.
ECB medtem načrtuje "aktivno uresničevanje" programa odkupovanja obveznic. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je zatrdil, da bo banka v luči "disfunkcionalnega delovanja" na delih finančnega trga zagotovila boljši prenos odločitev denarne politike in tako zagotovila cenovno stabilnost v evrskem območju.
Ko gre za Evropo, se na trgih sicer kaže največja zaskrbljenost v zvezi z Italijo in Španijo. Nekateri namreč menijo, da bi bili lahko ti dve državi naslednji v vrsti, ki ne bosta mogli odplačati svojih dolgov. ECB naj bi za obveznice teh dveh držav namenila dve milijardi evrov, tako da se je zahtevana donosnost na italijanske desetletne dolžniške vrednostne papirje vendarle znižala za 0,75 odstotne točke na 5,25 odstotka, na španske pa za 0,91 odstotne točke na 5,14 odstotka.
Usklajeno delovanje Evrope in preostalega sveta pri pomirjanju finančnih trgov je danes pohvalila tudi Nemčija. "Gre za pomemben dokaz, da igralci v Evropi in delno v preostalem svetu govorijo z jasnim in enotnim glasom," je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Christoph Steegmans.
Danes se je sicer v Berlin vrnila nemška kanclerka Angela Merkel, čeprav v vladi zanikajo, da je predčasno prekinila počitnice. Te dni je kanclerka že pred izbruhom krize na finančnih trgih nameravala prebiti v nemški prestolnici, uradnih zadolžitev pa še nima, so pojasnili.
Napovedi ukrepov pa niso pomirile trgov. V rdečem so sklenile azijske in evropske borze, prav tako se globoko v negativnem območju giblje ameriški Wall Street.
Tokijski indeks Nikkei je trgovanje končal 2,18 pod vrednostjo z začetka trgovanja. Frankfurtski indeks DAX je medtem v primerjavi s petkom izgubil 4,67 odstotka, pariški CAC 40 se je znižal za 4,68 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 2,62 odstotka.
Globoke padce tečajev delnic beleži tudi ameriški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je zaenkrat izgubil 2,63 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,41 odstotka.
Izgubila sta tako evro kot dolar, navzdol pa je šla tudi nafta. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v septembru se je na newyorški borzi do 17. ure po srednjeevropskem času pocenila za 3,25 dolarja na 83,63 dolarja za 159-litrski sod, septembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu znižale za 3,55 dolarja na 105,82 dolarja za sod.
Na drugi strani pa je danes poskočila cena zlata, kar glede na to, da ta kovina velja za varno investicijo, ne čudi. Unča zlata je na trgu prvič doslej presegla 1700 dolarjev.
Čeprav podatki še ne kažejo na recesijo, dogajanje na finančnih trgih vsekakor odraža pričakovanja vlagateljev glede prihodnosti gospodarstva, poudarjajo slovenski borzni analitiki. V prihodnjih dneh bodo po njihovem mnenju odločilna dejanja osrednjih institucij in politikov, ki morajo zagotoviti zmanjšanje zadolženosti držav in ohranjanje rasti.
Čeprav je slovenski kapitalski trg izredno majhen, je del globalnega dogajanja. Padci svetovnih borz in panika bi lahko povzročili beg vlagateljev iz slovenskih skladov, ti pa bi lahko v prihodnje še bolj pritisnili na tečaje slovenskih delnic, je opozoril analitik borznoposredniške družbe Alta Invest Matej Šimnic.
Po mnenju člana uprave KD Skladi Mateja Tomažina negotovost iz tujine prav gotovo ne vpliva pozitivno na trgovanje na Ljubljanski borzi. Na to po njegovih pojasnilih vpliva tudi problem likvidnosti.
Da o neki dolgoročnejši korelaciji med Ljubljansko borzo in svetovnimi borzami nima smisla govoriti, pa je ocenil Gregor Pipan iz borznoposredniške družbe GBD. Velika izguba vrednosti delnic slovenskih družb je bila po besedah vodje upraviteljev NLB Skladov Lana Filipiča v prvi vrsti posledica borznega balona in posledično previsokih vrednotenj pred zadnjo krizo.
Tudi Ljubljanska borza je sledila ostalim kapitalskim trgom in današnje trgovanje sklenila s padcem: indeks blue chipov SBI TOP se je v primerjavi s petkom znižal za 2,84 odstotka.
