Zato se sprašujem, kako bodo ravnale vladne stranke, ko se bodo po počitnicah odločale, ali naj v vse bolj predvolilno razgretih razmerah pošljejo v državnozborski postopek zakon o nepremičninskem davku.
Prve študije za posodobitev obdavčevanja nepremičnin so začeli pisati že pred več kot desetimi leti. Leta 2007 je država izvedla popis nepremičnin - in plačala nekaj deset milijonov evrov. Lani je država za nekaj milijonov poskusno izračunala vrednost nepremičnin. Med priprave sodi novela o spremembi množičnega vrednotenja nepremičnin, ki jo je vlada poslala v državni zbor - in bo stroške povišala še za 700.000 evrov. Zakaj vsi ti stroški, delo in razburjenje, če ne bo davka?
V praksi se mi zdi, da vidijo vladni možje še dodaten argument - polnjenje državne blagajne. Pri tem kaže spomniti, da je nepremičninski davek prihodek občin. Obenem okoli tri četrtine zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vplačajo gospodarske družbe in podjetniki, kar pomeni, da bi navijanje nepremičninskega davka zaviralo gospodarsko dejavnost.
Z nepremičninskim davkom bo znova na preizkusu trditev predsednika vlade Boruta Pahorja, da nimamo vladne krize. O nepremičninskem davku je mogoče reči, da ni bistven za delovanje države. Toda žalostno bo spoznanje, če se bo znova izkazalo, da ta vlada ne more spraviti v red prav nobene stvari, konča Javornik.
