Priliv iz naslova tega davka naj bi pomenil kompenzacijo državi za nudenje sistemske podpore bančnemu sistemu v času finančne krize. Poleg tega naj bi zakon banke spodbudil k zagotavljanju večje in strukturno ustreznejše ponudbe posojil gospodarstvu.
Osnova za davek je bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu, stopnja davka pa 0,1 odstotka.
Banka si lahko davek zniža za 0,167 odstotka stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom pred opravljenimi slabitvami, in to vse do višine obračunanega davka.
Plačila davka so opravičene banke, pri katerih je stanje kreditov gospodarstvu v letu, v katerem se plačuje davek, za najmanj pet odstotkov bilančne vsote višji kot v preteklem letu. Davka tudi ne bodo plačale banke, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve tega zakona (julija) ne bo preseglo 20 odstotkov bilančne vsote.
Zakon je bil v postopku sprejemanja deležen številnih pomislekov, odklonilno so se do zakona izrekli v bankah in Banki Slovenije.
