Poleg vlade je namreč lahko predlagatelji zakona še vsak poslanec in 5000 volivcev, sprejetje zakona pa lahko državnemu zboru predlaga tudi državni svet.
Oblak pojasnjuje, da so v zadnjem letu in pol na ministrstvo za kulturo poslali več predlogov za novi medijski zakon, a večina ni bila upoštevana. Takoj po padcu vladnega zakona v državnem zboru pa so začeli s pripravo svojega predloga.
Njegove rešitve bodo razkrili, ko bo besedilo dokončno, saj se zaenkrat o vsebini še usklajujejo, pravi Oblak. Za zdaj pojasnjuje, da obstoječi medijski zakon ni tako slab, kot želijo prikazati nekateri. So pa potrebne nekateri njegovi popravki oz. dopolnitve.
Sprva so v zakonski predlog nameravali vključiti tudi rešitve, ki sledijo evropski direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah, a bodo potem, ko je vlada pohitela s pripravo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ta del izpustili.
Za komentiranje danes na vladi potrjenega predloga, s katerim naj bi v slovenski pravni red implementirali omenjeno evropsko direktivo, pa je po Oblakovih besedah še prezgodaj, saj ga morajo najprej preučiti.
Na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) z informacijo o tem, da se pripravlja še en predlog medijskega zakona, niso seznanjeni. V odgovoru na vprašanje STA, kako bo sprejetje zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah vplivalo na njihovo programsko shemo in oglaševanje, pa so zapisali, da se kot javni zavod, večinsko financiran iz rtv-prispevka, zavedajo svojega poslanstva. Zato tudi morebitno sprejetje zakona javnemu zavodu RTVS ne bo narekovalo korakov v smeri komercializacije.
Predlog glede oglaševanja za RTVS ne pomeni bistvenih sprememb, saj bodo kljub morebitnemu sprejetju še naprej ostala v veljavi določila zakona o medijih, so še pojasnili.
