72-letna Brundtlandova, ki je bila večkrat predsednica vlade, nato pa tudi generalna sekretarka Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v petek zgodaj popoldne, torej pred napadom, nastopila pred udeleženci mladinskega tabora laburistične stranke na otoku Utoya.
Breivik je policistom dejal, da je zamujal pri prihodu na otok, na katerem je ustrelil 86 ljudi, večinoma mladih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Beivik je Brundtlandovo v svojem 1500 strani dolgem manifestu, ki ga je objavil pred petkovima napadoma, označil za morilko naroda.
Norveški mediji tudi poročajo, sklicujoč se na kirurga v bolnišnici, kamor so prepeljali ranjene z otoka Utoya, da je napadalec uporabljal t.i. dum dum naboje, ki so narejeni tako, da se v telesu razletijo in povzročijo hude notranje poškodbe.
Med žrtvami na otoku Utoya je tudi polbrat norveške princese Mette-Marit. Po poročanju časnika Dagbladet je bil 51-letni policist Trond Berntsen ustreljen, ko je skušal zaščititi svojega desetletnega sina. Berntsensov oče je bil poročen v materjo Mette-Marit, Marit Tjessem.
Berntsen je bil na otoku zasebno, ni pa še jasno, ali je za organizatorja dogodka opravljal naloge varnostnika.
Breivik se bo danes ob 13. uri prvič pojavil pred preiskovalnim sodnikom. Zaslišanje naj bi potekalo za zaprtimi vrati, tožilstvo pa naj bi zanj zahtevalo osem tednov pripora, čeprav je na Norveškem običajen štiritedenski pripor.
V skladu z norveško zakonodajo lahko napadalec za svoja dejanja dobi največ 21 let zapora. Toliko namreč znaša najvišja zaporna kazen v tej skandinavski državi.
Med Norvežani je sicer slišati čedalje številnejše kritike, da je taka kazen za petkovega napadalca preblaga in da bi bilo treba kazni za najhujša kriminalna dejanja zvišati.
Če bi bil Breivik obsojen na podlagi veljavne zakonodaje, bi za vsako od žrtev v zaporu odsedel le 82 dni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na spletu se je že pojavilo več pobud za uvedbo dosmrtne zaporne kazni oziroma za ponovno uvedbo smrtne kazni. Slednjo je Norveška za večino kriminalnih dejanj ukinila že leta 1902, leta 1979 pa za vsa dejanja, vključno z vojnimi zločini.
