Z uvedbo oz. povišanjem trošarin na omenjene izdelke namerava država pokriti izpad 18,3 milijona evrov, ki bo nastal v proračunu z nekaterimi ukrepi in prerazporejanjem sredstev v skladu z nadgradnjo zdravstvenega sistema.
Vendar pa minister za zdravje Dorjan Marušič poudarja, da morajo biti sredstva, zbrana s trošarinami, porabljena namensko za preventivne programe in ne smejo le polniti proračunske luknje oz. luknje v zdravstveni blagajni. Tako bo ministrstvo za zdravje ta sredstva skušalo pridobiti za ustrezne preventivne programe proti izdelkom, na katere bodo trošarine uvedene.
SLADKE PIJAČE, SLAŠČIČARSKI IZDELKI IN ŽIVILA Z VISOKIM DELEŽEM NASIČENIH MAŠČOB
Ideja o uvedbi trošarin na pijače z dodanim sladkorjem in slaščičarske izdelke ni nova. Takšne trošarine poznajo že na Danskem, v ZDA in na Nizozemskem, namenjene pa so zmanjševanju epidemije debelosti in diabetesa in posledično bremena bolezni in zmanjšane kakovosti življenja.
Diabetologi opozarjajo, da so predvsem pijače z visoko vsebnostjo dodanega sladkorja velik dejavnik za nastanek sladkorne bolezni tipa dva. Ta oblika sladkorne bolezni, ki je sicer značilna za starejše ljudi, se zaradi dejavnikov tveganja, med katere spada tudi prekomerno uživanje sladkanih gaziranih pijač, vse pogosteje pojavlja tudi pri otrocih.
Ameriški nutricionist in epidemiolog Eric L. Ding je za interno publikacijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana februarja letos poudaril, kako zelo škodljive so pijače z dodanim sladkorjem.
"Pijače z dodanim sladkorjem imajo namreč nenaravne lastnosti, ker vsebujejo skoraj 'nevidne kalorije'. Njihovih kalorij v tekoči obliki organizem namreč ne zazna dobro in jih ne nadomešča, kar poruši uravnavanje apetita," pojasnjuje Ding, ki je tudi član harvardske medicinske fakultete. Pijač z dodanim sladkorjem tako po njegovem mnenju ne bi smeli uvrščati med ustrezno hrano in pijačo, temveč v kategorijo nevarnih snovi, kot so trans-maščobe, alkohol in tobak.
Vendar pa v slovenskem podjetju Dana, katerega produkti so tudi ustekleničena voda, voda z okusi (in dodanim sladkorjem) ter sokovi, menijo, da je predlog ministrstva nepremišljen in je usmerjen zgolj na polnjenje proračunske luknje. Enako ocenjujejo v ajdovskem Fructalu.
"Zavedamo se, da je prekomerno uživanje sladkorja škodljivo za zdravje, vendar trošarina ne bo zmanjšala konzumiranja tovrstnih izdelkov, le zmanjšala bo družinski proračun in nas, proizvajalce, silila, da začnemo proizvajati izdelke iz umetnih sladil, ki pa so še bolj nezdravi," menijo v Dani.
Poleg tega poudarjajo, da sladila enako povečujejo debelost, saj povečujejo apetit. Ob tem opozarjajo, da ljudje veliko sladkorja porabijo doma, kjer se pripravljajo razne sladice in sokovi, kar pa ne bo predmet trošarine. V Dani bodo tako pri tistih izdelkih, kjer bodo lahko, zmanjšali vsebnost sladkorja. Pri nekaterih izdelkih namreč ne moremo zmanjšati količine sladkorja, ne da bi poslabšali kakovost, so pojasnili.
Tudi trošarine na živila z visokim deležem nasičenih maščob poznajo že v tujini, in sicer na Danskem. Vodja službe bolniške prehrane in dietoterapije na UKC Ljubljana Mojca Blatnik pojasnjuje, da je dokazano, da Slovenci na splošno užijemo preveč mastne in sladke hrane, preveč nasičenih maščob in enostavnih ogljikovih hidratov in veliko premalo sadja in zelenjave, poleg tega zaužijemo veliko preveč soli. Zato je Strokovno združenje nutricionistov in dietetikov Slovenije uvedbo teh trošarin podprlo.
USTEKLENIČENA VODA
Po vzoru Belgije ministrstvo za zdravje predlaga tudi uvedbo trošarin na ustekleničeno vodo. Argumentov za uvedbo te trošarine na ministrstvu nočejo razkriti. Pojasnjujejo le, da je to le predlog, ki še ni končen.
Predloga za uvedbo trošarine na ustekleničeno vodo pa v Dani sploh ne razumejo in ne najdejo "nobenega pametnega argumenta za to". Poleg tega navajajo, da tisti, ki se ukvarjajo z ustekleničenjem vode, v Sloveniji že zdaj plačujejo najvišjo koncesnino na liter napolnjene vode v Evropi, kar jih že tako postavlja v nekonkurenčen položaj proti uvoženim vodam.
ŽGANE PIJAČE IN TOBAK
Strokovna javnost povišanje trošarin na tobačne izdelke in žgane pijače ocenjuje kot primerno, saj bo dolgoročno gledano imelo pozitiven vpliv na zdravje ljudi. Alkohol in cigarete namreč spadajo med dejavnike tveganja za srčnožilna, rakava in druga obolenja.
Alkohol in tobak po podatkih Inštituta za raziskave in razvoj Utrip povzročita na letni ravni samo v EU 250 milijard evrov škode, kar se najbolj kaže v slabšem zdravju, kriminalu in izgubi produktivnosti. V Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev, starejših od 15 let, vsako leto pa zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre okoli 3000 ljudi.
Rezultati študije, ki jo je objavila strokovna revija British Medical Journal, kažejo, da je leta 2008 uživanje alkohola botrovalo 44 odstotkom rakavih obolenj v ustih, grlu, žrelu in sinusov pri moških in 25 odstotkom tovrstnih obolenj pri ženskah. Prav tako je ravno alkohol pri 33 odstotkih moških in pri 18 odstotkih žensk povzročil raka na jetrih. 17 odstotkov moških in štirje odstotki žensk so zaradi prekomernega uživanja alkohola zboleli za rakom danke in debelega črevesja, alkohol pa naj bi zakrivil tudi približno pet odstotkov raka na dojki.
Cariniki, ki so pooblaščeni za pobiranje trošarin, uvrščajo žgane alkoholne pijače, kot so rum, viski, vodka, konjak in likerji, v skupino etilnega alkohola. Znesek trošarine za etilni alkohol je tisoč evrov za 100 odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola. Trošarina za en liter žgane pijače s 40 odstotki prostorninske vsebnosti alkohola tako znaša štiri evre.
Pri cigaretah pa gre že sedaj za trošarine 45,15 odstotka maloprodajne cene. Pri cigarah in cigarilosih gre državi pet odstotkov od drobnoprodajne cene. Pri tobaku za kajenje pa trošarine znašajo 40 evrov za kilogram drobno rezanega tobaka in 25 evrov za kilogram ostalega tobaka za kajenje.
PAVŠALNI PRISPEVEK ZA AVTOMOBILSKE ŠKODE ZA ZDRAVSTVO
Dodatna sredstva nameravajo zbrati tudi preko višjega pavšalnega prispevka za avtomobilske škode za zdravstvo. Ta pri nas znaša šest odstotkov celotnih avtomobilskih škod, kar letno v zdravstveno blagajno prinese 20 milijonov evrov.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je pavšalni prispevek pri nas v primerjavi z drugimi državami zelo nizek. V Italiji npr. znaša 14 odstotkov, v Franciji 15 odstotkov, v nekaterih drugih državah, kot je Nemčija, pa se obračunavajo dejanske škode. Če bi v Sloveniji zvišali pavšalni odstotek na 15 odstotkov, bi to prineslo dodatnih 30 milijonov evrov letno v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
