Ni pravne osnove, da bi pristojni organ zavrnil posvojitev biološkega otroka istospolnega partnerja, če so izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji za posvojitev, je za STA ocenil Vernik Šetinc. Da je taka posvojitev ustavno-pravno sprejemljiva, ocenjuje tudi pravnik Rajko Pirnat.
Po besedah zagovornika načela enakosti slovenska pravna ureditev prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti pri uživanju vseh pravic, ki so urejene z zakonom. Zavezujejo nas tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah, s tem povezana sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice ter evropski pravni red.
To so pravna izhodišča, ki so jih po besedah Vernik Šetinca dolžni spoštovati vsi javni organi v Sloveniji, ne glede na to, ali je nekaj izrecno določeno v zakonu ali ne. Če pa zavrne možnost posvojitve otroka samo zaradi istospolne usmerjenosti posvojiteljev, je to po njegovih ocenah očiten primer diskriminacije, "ki krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in našo ustavo".
Ugotavlja še, da je treba zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na katerega se pri odločitvi za posvojitev biološkega otroka istospolne partnerice sklicuje ministrstvo za delo, interpretirati ustavi in Evropski konvenciji o človekovih pravicah prijazno.
Trditi, da bi posvojitve s strani istospolnih omogočil šele novi družinski zakonik, ki mu grozi referendum, pa je po prepričanju Vernik Šetinca "demagogija in preziranje pravnih dejstev".
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je v izjavi za STA izpostavila odločitev Vrhovnega sodišča glede zakonitosti priznanja tuje sodne odločbe. Ugotovilo je, da 135. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih omogoča tudi enostransko posvojitev, nikjer pa ne piše, kakšen mora biti status partnerjev.
Glede na to, da smo v Sloveniji že imeli primere posvojitev biološkega otroka zunajzakonskega partnerja, bi bila v primeru posvojitev s strani istospolnega partnerja diskriminacija zgolj na podlagi spolne usmeritve, ugotavlja Kopač Mrakova. Gre za pravno dikcijo, vendar sekretarka poudarja, da pri vsaki posvojitvi preverjajo korist otroka.
Po njenih besedah je ministrstvo poudarjalo, da je kompromisni predlog družinskega zakonika minimum, ki "si ga z vidika že sprejetih odločb in pravne prakse še lahko privoščimo".
Pravnik Rajko Pirnat nima pomislekov glede odločitve ministrstva, poudarja pa, da mora organ v odločanju presoditi, ali je to dobro za otroka. To je bila v konkretnem primeru tudi odgovornost ministrstva za delo, pravi Pirnat in ocenjuje, da je ministrstvo to tudi storilo.
V SLS pa so prepričani, da gre v primeru posvojitve otroka v istospolni zvezi za politično odločitev in predčasni začetek referendumske kampanje o družinskem zakoniku.
Začudeni so, da je ministrstvo pozitivno odločilo o posvojitvi otroka v istospolni zvezi, ne glede na to, da je pristojni center za socialno delo zavrnil možnost takšne posvojitve. "Zelo redko se namreč dogaja, da se v upravnih postopkih ministrstva ne strinjajo z odločitvami prvostopenjskih organov, saj gre praviloma za strokovne odločitve usposobljenih služb, v sporočilu za javnost navaja vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, ki obsoja takšno "zlorabo pooblastil".
