Izrednega srečanja voditeljev 17 držav v območju evra v Bruslju se bo udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor.
Odločitev o novi pomoči Grčiji je bila sprva predvidena do konca junija. Nato je evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn minuli mesec izrazil prepričanje, da bodo finančni ministri držav v območju evra dogovor o drugem svežnju pomoči za prezadolženo Grčijo dosegli do 11. julija.
Ne samo, da se to ni zgodilo, temveč je srečanje evroskupine 11. julija minilo v znamenju velikih pretresov na finančnih trgih in stopnjevanju zaskrbljenosti, da se bo dolžniška kriza iz Grčije, Irske in Portugalske, ki že prejemajo mednarodno finančno pomoč, razširila še na Italijo in Španijo ter celo na Belgijo in Ciper.
Potem je sledila zmeda glede priprave vrha evroskupine. Najprej so se pojavile informacije, da bo vrh minuli petek, s čimer pa se ni strinjala Merklova. Poleg tega so v EU čakali na izid glasovanja o varčevalnih ukrepih v italijanskem parlamentu, kjer so te v petek podprli. Na koncu je predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy vrh sklical za ta četrtek.
Van Rompuy je ob sklicu vrha pojasnil, da bodo voditelji razpravljali o nadaljnji pomoči Grčiji in na sploh o finančni stabilnosti v območju evra. Pričakovati je "konceptualni" dogovor o drugem svežnju pomoči za Grčijo po letu 2012 ob zbližanju stališč glede vloge zasebnega sektorja pri tem projektu s ciljem zajezitve dolžniške krize v območju evra.
EU se je lani dogovorila za pomoč Grčiji, ki v treh letih predvideva 110 milijarde evrov posojil, od tega 80 milijard iz območja evra, preostalo pa od Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Za zagotovitev solventnosti države po letu 2012 pa naj bi voditelji držav v območju evra potrdili drugi sveženj pomoči v vrednosti okoli 100 milijard evrov.
A dokončnega dogovora zagotovo ne bo, saj se po vrhu omenja še eno izredno srečanje finančnih ministrov držav v območju evra, ki naj bi dogovor izpilili. Ti naj bi imeli v soboto telekonferenco.
Nemška kanclerka je v torek posvarila pred prevelikimi pričakovanji, češ da en vrh ne bo prinesel čudežnih rešitev dolžniške krize. Poleg tega je posvarila pred dolgoročnimi predlogi za rešitev krize, kot so prestrukturiranje grškega dolga in oblikovanje skupnih evrskih obveznic, ter poudarila, da morajo vlade znižati primanjkljaj in izboljšati konkurenčnost.
Merklova se bo drevi v Berlinu sestala s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Tudi Francija je v minulih dneh poskušala ublažiti pričakovanja glede vrha. Francoski finančni minister Francois Baroin je danes za radio France Info dejal, da od vrha pričakuje dogovor o "dveh ali treh preprostih idejah".
Te se po njegovih besedah nanašajo na prožnejši pristop do ročnosti posojil in obrestnih mer v povezavi z dolgom Grčije in drugih ranljivih gospodarstev ter na razširitev uporabe začasnega kriznega mehanizma.
Pripravljenost na krepitev obsega in prožnosti začasnega mehanizma, vključno s podaljšanjem ročnosti posojil in znižanjem obrestnih mer, so sicer 11. julija po maratonskem zasedanju izrazili že finančni ministri držav v območju evra in napovedali skorajšnje konkretne predloge.
Sicer pa se je nemška kanclerka nedavno po telefonu pogovarjala z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, pri čemer sta se po poročanju tujih medijev strinjala, da je "učinkovito soočanje s to krizo pomembno za vzdrževanje gospodarskega okrevanja Evrope in globalnega gospodarstva".
V IMF pred vrhom pozivajo k nujnemu ukrepanju in opozarjajo, da so največja evropska gospodarstva, kot sta nemško in francosko, v nevarnosti zaradi širjenja dolžniške krize. "Zamude pri reševanju krize lahko drago stanejo tako območje evra kot globalno gospodarstvo," so opozorili v IMF, ki prispeva tretjino pomoči evropskim državam v težavah.
Vrha evroskupine se bo udeležila tudi nova šefica IMF, Francozinja Christine Lagarde, ki je sicer pred prevzemom tega položaja v začetku julija tesno sodelovala pri reševanju krize v območju evra kot francoska finančna ministrica. To bo prvi mednarodni nastop Lagardove po prevzemu vodilnega položaja v IMF.
Glavni problem pri dogovarjanju o nadaljnji pomoči Grčiji so različna stališča Evropske centralne banke (ECB) in Nemčije o vlogi zasebnih upnikov. Nemčija vztraja, naj zasebne banke prevzamejo del bremena, v ECB pa opozarjajo, da ne sme biti sprejeta nikakršna rešitev, ki bi jo lahko trgi tolmačili kot bankrot ali delno neizpolnjevanje obveznosti (selective default).
Ob tem se je kot možnost kompromisa za drugi sveženj pomoči Grčiji pojavila uvedba posebnega davka na banke v območju evra. "Po navedbah vpletenih v pogajanja pred jutrišnjim izrednim evropskim vrhom se kot možen osrednji steber v novem programu pomoči Grčiji pojavlja davek na banke v območju evra," danes piše britanski časnik Financial Times.
Finančni analitiki pa v pričakovanju izrednega vrha opozarjajo, da pričakovani konceptualni dogovor zelo verjetno ne bo pomiril držav in trgov ter preprečil širjenja dolžniške krize.
