Med razlogi za zahtevo po ponovnem odločanju o zakonu je predstavnik kmetov v državnem svetu Peter Vrisk navedel, da je bil zakon sprejet kljub nasprotovanju Banke Slovenije in Združenja bank Slovenije. Ocenil je, da ne bo uspel doseči zastavljenih ciljev in v nobenem primeru ne bo spodbudil kreditiranja gospodarstva.
Obenem meni, da bi davek za banke predstavljal dodaten strošek in da bi pripeljal do neenake obravnave bank, ki se osredotočajo bolj na posojanje prebivalstvu. Davka naj bi bili sicer v skladu z zakonom opravičeni zavezanci, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve tega zakona ne presega 20 odstotkov bilančne vsote in so tako izrazito usmerjene v posojanje prebivalstvu.
Minister za finance Franc Križanič je poudaril, da je cilj zakona sicer kompenzacija državi za nudenje sistemske podpore bančnemu sistemu v času finančne krize in spodbujanje bank k zagotavljanju večje in strukturno ustreznejše ponudbe posojil gospodarstvu.
Osnova za davek bo bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu. Stopnja davka bo znašala 0,1 odstotka. Vlada je predvidela tudi možnost znižanja davka.
Po določilih zakona si lahko namreč banke davek zmanjšajo za 0,167 odstotka stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom pred opravljenimi slabitvami, in to vse do višine obračunanega davka.
Plačila davka naj bi bile opravičene banke, pri katerih je stanje kreditov gospodarstvu v letu, v katerem se plačuje davek, za najmanj pet odstotkov bilančne vsote višji kot v preteklem letu. Davka naj bi bili opravičeni tudi zavezanci, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve tega zakona ne presega 20 odstotkov bilančne vsote.
Vodja interesne skupine delodajalcev Borut Meh je izrazil začudenje ob predlogu veta, se je pa strinjal, da zakon ni najboljši, je pa v tem trenutku potreben. "Normalno, da združenje bank tega zakona ne podpira, gre namreč za cehovsko združenje. V nefinančnem sektorju je nelikvidnost izjemno velika, k temu je prispeval bančni sistem, ki je dosti nekritično obravnaval kredite. In velik del tega, kar se dogaja danes v gradbeništvu, se brez podpore bančnega sektorja ne bi zgodilo," je menil.
Jože Mancinger meni, da je neizglasovanje veta prava stvar. "Zakon ni najboljši, vendar je veto nagajanje. Sploh, če beremo utemeljitev. Razumem, da vlada poskuša bolj iz obupa reševati probleme. Problemi so nastali med 2005 in 2008. Leta 2005 je bila neto zadolženost države nič, leta 2008 pa 10 milijard evrov," je izpostavil.
