"Za Slovenijo kot tudi za vse države v evroobmočju in Evropi kot celoti je sporočilo naslednje: skrbite, da bodo javne finance vsaj tako zdrave in trdne, kot zahteva pakt za stabilnost in rast. Bodite pred gospodarskim ciklom. To je najboljši način, da ste odporni proti krizi ter ustvarjate rast in delovna mesta," je dejal v pogovoru, ki je bil opravljen 13. julija.
Pri tem na vprašanje, kako ECB, EU in nacionalne vlade sodelujejo in upravljajo dolžniško in finančno krizo v Evropi, pravi, da se je predvsem treba izogniti takim krizam in znatno izboljšati vodenje. "Sam govorim o potrebi, da naredimo 'kvantni preskok' na področju vodenja. To je stvar v razvoju. Ta čas imamo trialog med Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in vladami v okviru evropskega sveta. V zdajšnjih razmerah spodbujamo Evropo, naj čim bolj okrepi upravljanje, to je tudi stališče Evropskega parlamenta," je pojasnil.
Glede tega, ali bo dolžniška kriza povzročila v Evropi novo recesijo, pa pravi, da recesije nimajo v svojem osnovnem scenariju (skupaj z Mednarodnim denarnim skladom, Evropsko komisijo in drugimi mednarodnimi institucijami). Mnenje sveta ECB po njegovih besedah je, da so tveganja pri zdajšnjem scenariju uravnotežena. Pri tem na vprašanje, ali bi lahko letos še več držav evroobmočja potrebovalo mednarodno finančno pomoč, odgovarja, da je popolnoma prepričan o njihovi sposobnosti, da ponovno okrepijo svojo kredibilnost.
V zvezi z Grčijo in njeno zmožnostjo vrniti nova posojila, ki jih bo prejela od evropskih držav, je dejal, da je to v celoti odvisno od njihove sposobnosti, da prilagodijo javne finance in gospodarsko konkurenčnost, izboljšajo razmere v državi, ustvarijo zadosten primarni presežek ter profesionalno in dejavno izpeljejo privatizacijo velikega obsega. Vsi pogoji mednarodne skupnosti in EU so po besedah Tricheta oblikovani tako, da se to zgodi.
Ob tem o slovenskem sodelovanju pri pomoči Grčiji, Irski in Portugalski in vprašanju, ali na se tudi slovenski davkoplačevalci še naprej žrtvujejo za nova plačila tem državam, da bi tako rešili evro, poudarja, da ne gre za reševanje evra. "Evro je zelo trdna in kredibilna valuta in ima vse značilnosti zelo stabilne valute, ki dolgoročno ohranja svojo vrednost. ECB že več kot 12 let svojega obstoja zagotavlja stabilnost cen na ravni manj kot dveh odstotkov in blizu dvema odstotkoma. Zdaj gre torej za finančno stabilnost v nekaterih članicah evroobmočja," je pojasnil.
Hkrati poudarja, da bo denar, ki je bil posojen, treba vrniti. "To ni subvencija ali transfer. In seveda mora biti posojen na podlagi strogih pogojev, ki morajo biti tako evropski kot mednarodni," je še dejal.
Na vprašanje, ali se zavzema za ustanovitev evropske bonitetne agencije, je sicer odgovoril, da je zdajšnji okvir, ki vključuje zelo majhno število globalnih bonitetnih agencij, procikličen in s tem pospešuje vzpone in padce. "'Oligopolistična' struktura ni optimalna. Vsekakor podpiramo vse pobude, ki vodijo v odpravo konfliktov interesov (kjer ti so), izboljšujejo preglednost in nadzor ter omogočajo več konkurence v tej industriji. Vse, kar vodi v to smer, je pravilno," je dodal.
Prvi mož ECB je še pojasnil, da morajo biti obrestne mere zasnovane tako, da prinašajo stabilnost za celotno območje evra v skladu z opredelitvijo cenovne stabilnosti: manj kot dva odstotka, a blizu te meje. V zadnjih 12 letih so inflacijo v celotnem evroobmočju vzdrževali na povprečni ravni 1,97 odstotka, kar je povsem v skladu z njihovo definicijo. "Takšno raven stabilnosti cen bomo zagotavljali tudi v prihodnjih desetih letih. To je naš glavni mandat in naš prispevek k stabilnosti ter s tem k zaupanju v Evropi. To je tudi pogoj za rast in ustvarjanje novih delovnih mest v vsej EU."
Trichet pri tem meni, da sta trdno sidranje inflacijskih pričakovanj in kredibilnost ECB, da bo v srednjeročnem obdobju zagotavljala stabilnost cen, pozitivna za vse države evroobmočja, tudi tiste, ki morajo izpeljati prilagoditve. Predvsem bi v primeru, če ne bi bili kredibilni, srednjeročne in dolgoročne obrestne mere vključevale višja inflacijska pričakovanja, zato bi bile tržne obrestne mere višje povsod v območju evra.
Po njegovih besedah je hkrati zelo pomembno, da nacionalne vlade v celoti upoštevajo dejstvo, da je denarna politika oblikovana tako, da zagotavlja inflacijo, ki v povprečju evroobmočja znaša manj kot dva odstotka, a blizu dveh odstotkov, in da v tej luči sprejemajo odločitve v ekonomski politiki za svojo državo. Odločati se morajo tako, da izboljšujejo splošne razmere v državi, pravi Trichet.
Trichet sicer kot državljan med drugim tudi meni, da bi v EU nekoč lahko imeli konfederacijo z različnimi ministrstvi, tudi z ministrstvom za finance.
