Pomisleke glede sveta za medije sta na javni razpravi o zakonu konec junija v DZ izrazila predvsem predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič ter predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar.
Za slednjega je nedopustno, da organ, ki ga imenuje DZ, spremlja spoštovanje profesionalnih standardov v medijih in predlaga imenovanje zunanjih članov častnega razsodišča, saj da je to naloga predvsem samih novinarjev. Jurančič ni čisto prepričan, da svet potrebujemo. Po njegovi oceni je pretirana predvsem vloga sveta pri imenovanju zunanjih članov častnih razsodišč.
Ker zakon predvideva ukinitev radijskih mrež, so proti tej določbi nastopili tudi novinarji in vodstvo Radia 1. Če bo omenjena določba sprejeta, napovedujejo zahtevo za referendum.
Nasprotno je ministrica za kulturo Majda Širca na javni razpravi poudarila, da bo zakon prinesel več medijske svobode in novinarske avtonomije. Zavrnila je tudi očitke, da je predlagani svet za medije podoben svetu, ki ga pozna madžarska zakonodaja.
Glede ukinjanja radijskih mrež pa so na ministrstvu pojasnili, da je edini in izključni namen takšne ukinitve zaščita javnega interesa v medijih oziroma preprečevanje radijskih monopolov.
Zakon sicer še spreminja pravico do popravka in odgovora, pristojnosti za presojanje lastniške koncentracije v medijih pa prenaša v pristojnost Urada za varstvo konkurence.
Državni zbor bo obravnaval tudi novelo kazenskega zakonika in novelo zakona o kazenskem postopku. Novela kazenskega zakonika prinaša kar nekaj novosti na področju preganjanja gospodarskega kriminala.
