V prvi polovici leta je iz evropskega v državni proračun priteklo 386,5 milijona evrov, kar predstavlja 36,5 odstotka sredstev, ki jih letošnji proračun predvideva s tega naslova.
Najboljše črpanje je v prvi polovici leta zaznati pri skupni kmetijski in ribiški politiki, kjer je realizacija dosegla 52,59 odstotka glede na veljavni proračun, iz strukturnih skladov smo zaenkrat prejeli skoraj 38 odstotkov predvidenih sredstev, najslabše pa je glede na podatke ministrstva za finance črpanje iz kohezijskega sklada, ki dosega komaj desetino sredstev, predvidenih v proračunu.
Za primerjavo, lansko leto je bila v prvi polovici leta realizacija pri strukturnih skladih 15-odstotna, na kohezijskem skladu pa je dosegla komaj 4,64 odstotka.
Direktorica Urada za kohezijsko politiko na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) Mateja Čepin je zaskrbljena in priznava, da je črpanje iz kohezijskega sklada zelo slabo. Razloga sta dva. Iz teh sredstev se financirajo v glavnem veliki prometni in okoljski projekti (ceste, železnice, oskrba s pitno vodo, kanalizacija, centri za ravnanje z odpadki...) in že od lanskega leta opažajo izjemno ustavljanje naložbene dejavnosti tako občin kot podjetij.
"Občine morajo zagotoviti tudi lastna sredstva pri projektih in zaradi finančnih in likvidnostnih težav so naložbe precej ustavljene," pravi Čepinova. Drugi razlog so težave pri izvajanju javnih naročil zaradi številnih pritožb na izbiro izvajalca, predvsem pri gradbenih delih. O pritožbah odloča državna revizijska komisija, ki je z njimi dobesedno zasuta in enostavno ne zmorejo odločiti o pritožbah v zakonsko določenem roku, trdi Čepinova in dodaja, da se včasih zgodi, da je treba javno naročilo ponoviti celo večkrat.
Na SVLR so že naredili akcijski načrt in postavili časovnice posameznim projektom. Če te ne bodo izpolnjene, se bodo sredstva jeseni prerazporedila na druga področja, predvsem na projekte s področja trajnostne rabe energije, kjer je črpanje zelo uspešno, pojasnjuje Mateja Čepin. Opozarja sicer, da bo realna slika uspešnosti letošnjega črpanja znana šele oktobra, saj se šele takrat mnogi gradbeni projekti zaključujejo.
Odstopanje bodo očitno upoštevali tudi pri oblikovanju rebalansa. Uradno podatkov sicer ne na finančnem ministrstvu ne na SVLR ne komentirajo, po neuradnih podatkih pa naj bi rebalans sklestil predvsem postavki kohezijskega sklada in strukturnih skladov. In sicer po nekaterih podatkih za skupaj 130 milijonov, po drugih pa za več kot 170 milijonov evrov.
Občine so v minulih dneh že opozarjale, da se sredstev za občinske projekte ne sme krčiti, Čepinova pa pravi, da so od finančnega ministrstva dobili zagotovilo, da jih bodo tisti, ki bodo sposobni projekte izvesti in počrpati sredstva, tudi dobili. v rebalansu naj bi tako zmanjšali postavke le toliko, kolikor predvidevajo, da upravičenci ne bodo zmogli počrpati.
V aktualni finančni perspektivi, ki traja od leta 2007 do 2013, ima Slovenija za črpanje na voljo nekaj več kot 4,1 milijarde evrov evropskih sredstev.
Do konca leta 2011 bi skupaj z domačo udeležbo za izvajanje treh operativnih programov lahko porabili 3,15 milijarde evrov. Do konca junija so od tega že potrdili za 3,1 milijarde evrov projektov, kar predstavlja 97,4 odstotka razpoložljivih pravic porabe v tem času. Podpisanih pogodb je bilo za 2,6 milijarde evrov, izplačanih sredstev iz državnega proračuna (gre za domača in evropska sredstva) pa milijardo in pol, kar po podatkih SVLR predstavlja 46,6 odstotka razpoložljivih pravic porabe.
Iz evropske komisije smo v obdobju od 2007 do danes dobili povrnjenih za dobro milijardo in pet milijonov evrov, je povedala Čepinova.
SVLR bo kmalu dobila tudi novega predstojnika. Po neuradnih informacijah naj bi premier Borut Pahor izbral Bojana Suvorova, sedanjega namestnika direktorja na Gasparijevi službi za razvoj in evropske zadeve. Suvorov dobro pozna področje črpanja.
