Državni sekretar Ivan Eržen je uvodoma pojasnil, da bi v času do leta 2015 ministrstvo za zdravje lahko dokončalo že začete investicije v zdravstvu. To pa so nujni projekti, ki jih je treba realizirati, da bi obdržali raven zdravstvene dejavnosti, kot jo imamo sedaj.
V skladu z zakonom je bil, kot je dejal, na ministrstvu za zdravje vzpostavljen poseben račun, na katerem se sredstva za investicije zbirajo ločeno od ostalih proračunskih sredstev, s čimer so se sredstva za investicije lahko porabila ne glede na iztek posameznega proračunskega leta. S podaljšanjem veljavnosti zakona se bo povečala učinkovitost izvajanje investicij v zgradbo in opremo, je še dodal Eržen.
Ljubo Germič je v imenu poslanske skupine LDS dejal, da k obrazložitvi k temu zakonu manjkajo pomembne sestavine, ki bi dajale jamstva za to, da bodo zastavljeni cilji pri investicijah doseženi. Ob tem je poudaril, da ministrstvo ni pravi naslov za izvajanje teh investicij, ampak bi moralo imeti strateško in nadzorno funkcijo pri njihovem načrtovanju in izvajanju. V imenu Zaresa je Franco Juri prav tako izpostavil, da investicije ne dosegajo željenih učinkov.
Ivan Gril (SDS) je izrazil pričakovanje, da bi obravnavali bolj učinkovit in celovit zakon. V imenu nepovezanih poslancev je Vili Rezman poudaril, da ta novela ne prinaša nič novega. Po besedah Jakoba Presečnika (SLS) investicije v zdravstvu sicer omogočajo tudi gospodarski obstoj.
V SD so po besedah Andreje Rihter mnenja, da bi bilo potrebno sredstva za investicije zbirati na drugačen način. Vasja Klavora (DeSUS) je izrazil zaskrbljenost glede vladnih napovedi, da naj bi za investicije v zdravstvu izpadla polovica proračunskih sredstev. Ob tem je dodal, da v rebalansu proračuna tudi ne bi smeli zanemariti investicij v zdravstvo drugod po Sloveniji.
Miran Györek (SNS) pa je izpostavil vprašanje financiranja in vzdrževanja medicinske opreme. Kot je dodal, zaradi krčenja sredstev prihaja do neupoštevanja sanitarnih zahtev.
