Kot je uvodoma spomnil sodelavec ZSSS Goran Lukič, je v skladu z zakonom o urejanju trga dela 1. julija začela veljati evidenca slabih delodajalcev, ki pa ni javno dostopna. V tej evidenci so sicer navedena podjetja, za katere je bilo pravnomočno ugotovljeno, da so kršila pravice delavcev oz. niso izplačevala plač in socialnih prispevkov.
Evidenco je po zakonu dolžan voditi zavod za zaposlovanje, ki podatke prejema od inšpektorata za delo, lahko pa tudi od davčnega inšpektorata. Lukič seznama, četudi je član sveta zavoda, še ni videl, na njem pa naj bi bilo po njegovih neuradnih podatkih navedenih okoli 700 kršiteljev.
Ob tem je sodelavec ZSSS pojasnil, da je zveza zavod že februarja pisno pozvala, da naj zagotovi javno objavo evidence, a so prejeli negativen odgovor. Na zavodu so jim namreč pojasnili, da del teh podatkov velja za davčno tajnost in jih zato ne morejo obelodaniti.
Zveza je s svojimi zahtevami nadaljevala, zavod pa zdaj čaka na odločitev informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, čeprav je ta že v primeru podobnega vprašanja objave evidence kršitev pravic tujih delavcev lani ugotovila, da so pogoji za to zadoščeni. Na tem seznamu, ki je bil nato lani vendarle objavljen, se je znašlo 823 podjetij.
Sicer pa je še eno vprašanje evidence, in sicer evidence podjetij, ki ne plačujejo socialnih prispevkov, obravnaval tudi matični odbor DZ, ki se je prav tako zavzel za njeno objavo, a je od finančnega ministrstva prejel odgovor, da javnost tega seznama ni mogoča zaradi davčne tajnosti. Prav tako je ministrstvo po Lukičevih besedah ugotovilo, da bi na ta način trpel poslovnih uspeh podjetij, znižala pa bi se lahko tudi njihova ocena. Torej državo bolj skrbijo gospodarski subjekti kot delavci. To je čudno, je ugotovil omenjeni predstavnik ZSSS.
Izvršni sekretar zveze Andrej Zorko je izpostavil, da je bilo leta 2005 po podatkih inšpektorata za delo čez 3300 kršitev delovnopravne zakonodaje, leta 2010 pa že okoli 6500. Rast števila kaže, da se je standard v Sloveniji na tem področju močno poslabšal, je navedel in v tej luči izpostavil še toliko večjo nujnost objave seznama slabih delodajalcev.
Pri tem je opozoril še, da je v Sloveniji 107.000 brezposelnih, ki bi si radi poiskali službo, da bi si z delom zagotovili socialno varnost, in se vprašal, koliko med njimi jih bo zaradi neobjave evidence prišlo k delodajalcem, ki ne izplačujejo plač in socialnih prispevkov, torej iz dežja pod kap.
Zorko je prepričan, da bi objava seznama slabih podjetij prispevala k dvigu ravni spoštovanja pravic delavcev in da bi spoštovanje zakonov v državi postalo nekaj normalnega. Prav tako bi to lahko vodilo k zmanjšanju sive ekonomije. Korist seznama vidi še na področju javnih naročil, saj ta ne bi smela priti v roke podjetjem, ki kršijo delovnopravno zakonodajo.
Zahtevamo, da država nemudoma vzpostavi pogoje, da bodo ti seznami postali javni, je novinarsko konferenco povzel predsednik ZSSS Dušan Semolič.
