Zakon uzakonja celovški dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in druge ukrepe za zaščito koroških Slovencev. Poleg postavitve 164 dvojezičnih napisov na Koroškem zakon prinaša še poimensko navedbo krajev z dvojezičnimi krajevnimi napisi tudi za avstrijsko Gradiščansko.
Zakon ureja tudi rabo slovenskega, hrvaškega in madžarskega jezika pred avstrijskimi organi. Slovenska manjšina je pri tem opozorila na nekatere pomanjkljivosti, predvsem kar zadeva Škocjan in Dobrlo vas. Poleg rabe uradnega jezika pa ostaja sporno tudi dejstvo, da je bil zakon sprejet na ustavni ravni, saj naj bi to pomenilo, da v prihodnosti morebitni popravki ne bodo mogoči.
Že dan pred glasovanjem so poleg strank vladajoče koalicije, socialdemokratov (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) tudi vse ostale stranke napovedale, da bodo zakon podprle. Le trije poslanci Zelenih pa so danes simbolično glasovali proti.
Kot je v razpravi pred glasovanjem povedala vodja njihove poslanske skupine Eva Glawischnig, rešitev, ki jo prinaša zakon, spoštujejo. A hkrati želijo Zeleni z glasovi proti opozoriti na njegovo "omejenost". Med drugim je poudarila, da je razpravo o zakonu do zadnjega zaznamovala sovražnost, kritična pa je bila tudi do "škodljivega" ljudskega povpraševanja o postavitvi 164 dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem.
Pred glasovanjem je sicer v dvorani avstrijskega parlamenta med govorci večinoma prevladovalo slavnostno vzdušje. Avstrijski kancler Werner Faymann je tako v razpravi dejal, da je danes pomemben dan za Koroško in Avstrijo. Sedanja rešitev, ki Koroški prinaša 164 dvojezičnih napisov, je "dober kompromis", je dodal.
Pri tem se je zahvalil politikom na Koroškem, predstavnikom manjšine in glavnemu pogajalcu na strani države, državnemu sekretarju Josefu Ostermayerju. Kot je dejal, je ponosen, da je bilo še enkrat "skupno postavljeno pred tisto, kar ločuje".
Ostermayer je spregovoril o "čudoviti rešitvi". Izpogajani paket po njegovih besedah v primerjavi s prejšnjimi poskusi prinaša največ dvojezičnih napisov, pa tudi pri uradnem jeziku podaja rešitev, ki je velikodušnejša od vseh dosedanjih. Da bo poslej 164 krajev imelo dvojezične napise, je celo več, kot je pričakoval sam.
Ob tem se je izrecno zahvalil predsednikoma dveh organizacij manjšine, Marjanu Sturmu iz Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Bernardu Sadovniku iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), kot tudi koroškemu deželnemu glavarju Gerhardu Dörflerju.
Podkancler in zunanji minister Michael Spindelegger pa je spregovoril o koncu procesa, ki je trajal od maja 1955 do julija 2011. Po njegovem mnenju zakon "z jasno ureditvijo v duhu Avstrijske državne pogodbe" prinaša tudi nov začetek v odnosih s Slovenijo. "Od današnjega dne naprej bi morali v prihodnosti videti dobre dvostranske odnose," je dejal.
Da gre za zgodovinski trenutek, ki bo končal desetletja sporov, so bili danes prepričani tudi poslanci iz vrst SPÖ, ÖVP, svobodnjakov (FPÖ) in Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ).
Član SPÖ Peter Wittman je med drugim odločno zagovarjal dejstvo, da se zakon sprejema na ustavni ravni, "saj ga s tem ne bo več mogoče odpirati prek prometnih znakov".
Poslanka ÖVP, nekdanja avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik je izrazila upanje, da se bo njena domovina Koroška z današnjo odločitvijo znebila negativne podobe. Nekdanji kancler Wolfgang Schüssel (ÖVP) je bil medtem malce kritičen, saj bi bilo po njegovem mnenju dobro imeti "zmerno odprtostno klavzulo". Sicer pa je pohvalil zbliževanje Avstrije in Slovenije, dokaz globljega smisla evropskega združevanja.
Vodja poslanske skupine svobodnjakov Heinz-Christian Strache je menil, da gre za zgodovinski dan. Po njegovih besedah je rešitev, ki jo prinaša zakon, pokazala, kako smotrno je, da se njegove stranke ne omejuje. Kritičen pa je bil do Narodnega sveta koroških Slovencev in njegovega predsednika Valentina Inzka, ki sta zakonu v tej obliki nasprotovala in do zadnjega upala na spremembe.
Vodja BZÖ Josef Bucher pa je v nastopu prebivalce avstrijske Koroške branil pred očitki o nacionalizmu. Kot je dejal, verjetno nobena druga avstrijska zvezna dežela ni doživela tako boleče zgodovine kot Koroška. "Nobena druga ni izkazala toliko domoljubja in zvestobe Avstriji kot Koroška," je dodal. Sicer pa je tudi Bucher napadel "sramotno obnašanje" Inzka.
