Zalar je pojasnil, da se priprava poslovnega načrta sodišč za prihodnje leto povezuje s pripravo državnega proračuna in proračuna za sodišča. "Gre za povsem nov pristop k načrtovanju kakovosti in količine opravljenega dela, pa tudi porabljenega denarja. Že pred časom smo imenovali direktorje sodišč, da pomagajo predsednikom sodišč, saj se tudi sodišča morajo obnašati kot podjetja," pravi pravosodni minister.
Od sodišč tako minister pričakuje, da načrtujejo kakšno kakovost svojih storitev bodo zagotavljali, v kakšnem času in tudi po kakšni ceni, ki jo plačujemo davkoplačevalci. Zalar je današnji pogovor na celjskem višjem sodišču označil kot zelo konstruktiven. Ugotovili so namreč, kje so notranje rezerve v sodnem sistemu in s katerimi ukrepi je možno pospešiti reševanje sodnih zadev. Tisto, kar je za Zalarja pomembno, pa je, da bo po izdelavi poslovnih načrtov za vsako slovensko sodišče znano, v kakšnem povprečnem času stranka v sodnem postopku lahko pričakuje, da bo zadeva rešena. Novi standardi bodo tako zavezovali sodnike in predsednike sodišč, ki nosijo odgovornost za izpolnjevanje poslovnih načrtov.
Zalar se zaveda, da so med sodišči razlike, zato imajo predsedniki sodišč pooblastilo, da te razlike izravnajo z razporejanjem sodnikov na različna sodišča, uvajajo specializacije, se dogovarjajo za dodelitve in druge oblike pomoči, hkrati pa svoje ukrepe koordinirajo z drugimi sodišči.
Minister je dejal, da je današnji sestanek v Celju prvi v nizu tovrstnih sestankov ta in naslednji teden. Namen tovrstnih sestankov je, da se na ravni celotne države zagotovi približno enak odzivni čas sodišča pri reševanju sodnih zadev.
Zalar je danes znova pohvalil delo Višjega sodišča v Celju, ki je zadnje poslovno leto uspelo zaključiti brez sodnih zaostankov. Po njegovi oceni celjsko okrožno sodišče ima nekaj težav, ki so deloma objektivne narave, ampak splošen trend je dober, ker sodišče skrajšuje čas, ki ga potrebuje za rešitev prispelih zadev, in s tem bo nadaljevalo tudi v prihodnje.
Glede okrajnih sodišč je minister opozoril, da je med njimi precejšnja razlika, saj so nekatera zelo majhna, nekatera pa se nahajajo na zelo majhni 10 do 12-kilometrski razdalji od drugega okrajnega sodišča. "Tu se zastavlja vprašanje smiselnosti obstoja takšnih majhnih sodišč. Danes pa sem opozoril, da v tej fazi ni realno pričakovati, da bi šli v neko širšo racionalizacijo mreže sodišč in da je dosti bolje, če racionaliziramo poslovanje sodišč z uporabo prostih virov," je še dejal Zalar.
