c S

Sindikat državnih organov ostro proti predlogu zakona o delu v policiji

04.07.2011 07:25 Ljubljana, 01. julija (STA) - Republiški odbor sindikata državnih organov protestira proti načinu sprejemanja zakona o delu v policiji. Meni tudi, da zakon "zagotavlja razkroj plačnega sistema", saj med drugim predvideva zvišanje nadomestila policistom. V odboru po navedbah sekretarja Draga Ščernjaviča vlado pozivajo, da ustavi tak način dela, "če je še količkaj zdrave pameti".

Sekretar odbora sindikata državnih organov Ščernjavič sprašuje, kako to, da so se sredstva našla prav sedaj in to le za del zaposlenih. Pri tem opozarja na preostali del zaposlenih v javnem sektorju.

To, kar je vlada sprejela v štirih spornih členih zakona o organiziranosti in delu v policiji, bi morala po ocenah Ščernjaviča spremeniti v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivni pogodbi za javni sektor, ki določa, da se vsebina dodatkov ureja v teh dveh dokumentih.

"Ali je to doprinos k izvajanju pravne države?" sprašuje Ščernjavič. Po njegovem mnenju gre za mačehovski odnos vlade do socialnega partnerstva in "forsiranje znanih parcialnih pristopov, ki so vedno doprinesli k ustvarjanju še večjih anomalij v plačnem sistemu". To je neodgovorno," dodaja.

V odboru sindikata državnih organov tako ocenjujejo, da "vlada s polnimi pooblastili v zadnjih trenutkih vodenja dela še večje neumnosti". Poleg tega "izpostavlja in nastavlja predvolilne bombone zato, da bi na tak način zagotavljala svojo vlogo in podaljševala svoj pomen".

Za republiški odbor sindikata državnih organov je nesprejemljivo tudi, da predsednik vlade Borut Pahor po isti seji, na kateri je bil predstavljen zakon, javnosti sporoča, da bo našel alternativo k obstoječemu plačnemu sistemu in to v nekaj mesecih.

"To je nesprejemljivo, razen če boste poskušali nadaljevati z brutalnim pristopom rušenja plačnega sistema in napovedjo, kako bi kar počez zmanjšali število zaposlenih," je oster Ščernjavič.

Predlog zakona predvideva povečanje finančnih posledic za državni proračun v letih 2012 in 2013, in sicer v višini 50.000 evrov letno. Nato pa naj bi se stroški leta 2014 dvignili na 3,5 milijona. Predlog je sprožil številne očitke.