"Sem član vlade, če vlada ne uživa zaupanja, ga tudi sam ne uživam," je dejal vodja slovenske diplomacije.
Minister je ponovil, da se ministrstvo glede meje s Hrvaško pripravlja na arbitražo, glede vprašanja Ljubljanske banke pa Slovenija prek baselske Banke za mednarodne poravnave išče rešitev prek dogovorov in s posredovanjem te banke. "Hrvaška je zdaj dala soglasje, da se obnovijo pogajanja, ki jih zadnjih nekaj let ni bilo. Potrebna so še soglasja drugih držav naslednic nekdanje Jugoslavije."
Gospodarsko sodelovanje med državama po njegovih besedah teče, ob tem pa je Žbogar izrazil tudi pričakovanje, da bo Slovenija lahko kmalu preizkusila tudi vstop slovenskih bank na hrvaški trg. "Za zdaj nobena še ni pokazala interesa za to. V kolikor se interes nakaže, ne bi smelo biti nobenih ovir več."
Sam ocenjuje tudi, da bo v odnosih med državama pomemben trenutek resnice nastopil, ko bo hrvaška pristopna pogodba z EU prišla v slovenski parlament, kar naj bi se verjetno zgodilo v prihodnjem letu, Slovenija pa bo morala ratificirati to pogodbo z dvetretjinsko večino. "To bo verjetno še en, poslednji trenutek samoizpraševanja, koliko nam odnosi s Hrvaško pomenijo, kako daleč smo jih razvili in ali vidimo arbitražni sporazum kot rešitev," poudarja vodja slovenske diplomacije.
Na vprašanje, ali se Slovenija sedaj pogaja z neko drugo Hrvaško, kot v preteklosti, pa je Žbogar odgovoril pritrdilno. "Hrvaška danes in Hrvaška, ki bo konec junija zaključila pogajanja, je drugačna Hrvaška kot tista izpred nekaj let, ki je pogajanja začenjala. In to prav zaradi pogajalskega procesa. To je njegova velika dodana vrednost. To mi poudarjamo za ves Balkan."
Glede razmer znotraj EU, minister odgovarja, da se je EU nekaj let ukvarjala v glavnem sama s sabo; z lizbonsko pogodbo in podobnim, že dve leti pa se ukvarja z ekonomsko krizo. "V tem času vzporedno v mednarodni skupnosti potekajo velike spremembe. Nastopa novo ravnotežje. Prenos moči proti vzhodu. To se dogaja in to je vidno. Nevarnost pri tem je, da EU v preokupacijah s samo sabo in z reševanjem same sebe in evra ne bo opazila teh velikih premikov. V državah Bric - Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska - prihaja do strahovitih razvojnih sprememb, drugod tudi. To je lahko nevarno," svari Žbogar.
Konkretno glede Grčije in slovenskega interesa Žbogar izpostavlja, da je Slovenija država z evrom in interes Slovenije je stabilen evro. "Evro, ki preživi. Iščejo se načini, kako državam, ki so v težavah, pomagati ... V resnici niti nismo prispevali za Grčijo, ampak za ohranitev evra. Dileme, ki bodo nedvomno prišle, bodo odvisne tudi od rešitev na mizi. Postavilo se bo vprašanje, koliko smo še pripravljeni pomagati in koliko vidimo v tem nujnost za ohranitev evra."
V zvezi s kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN v letih 2012/13, pa minister za zunanje zadeve napoveduje, da o novi članici zagotovo ne bo odločeno že v prvem krogu.
"Države se obnašajo racionalno in v nekem trenutku se priključijo večini. Vsekakor je treba biti država, ki lahko dobi dvetretjinsko podporo sveta. To smo. Sedanja kandidatura je tudi zelo drugačna od prve slovenske kandidature. Tedaj nismo bili članica še nobene mednarodne organizacije. Potrebovali smo potrditev. Sedaj smo v vseh aktualnih mednarodnih in regionalnih organizacijah, imamo mnogo bolj dodelano mednarodno politiko. Tedaj smo kot država mnogo bolj gledali k EU in kaj se od nas pričakuje."
