Golobič računa, da bo vsa procedura glede njegovega odstopa ter odhoda v DZ zaključena v sklopu junijske seje DZ, ki se mora z njegovim odstopom tudi seznaniti. Dotlej ima vsa pooblastila in dolžnost opravljanja dela ministra, je novinarjem pojasnil po seji vlade.
Golobič sicer ne govori o kandidatu za njegovega naslednika. Zagotavlja, da ne odhaja iz politike, o političnih vidikih tega pa ne bo govoril pred referendumom.
Na vprašanje, ali bo na seji sveta Zares prihodnjo sredo glasoval za izstop stranke iz koalicije, odgovarja, da želi s svojim mnenjem najprej seznaniti člane sveta. Mnenja v stranki in zunaj nje so po Golobičevih besedah različna, saj imajo "odgovornost do stranke, volivcev, do vlade, koalicije in države". Ponovil je, da ne nasprotujejo predčasnim volitvam, toda ne na način, ki bi odvrnil "še zadnjega normalnega volivca, da bi sploh šel na volitve," temveč s spremembo pravnega reda.
Če bo pripravljenost na tako spremembo v DZ, se lahko predčasne volitve hitro zgodijo in so tudi smiselna, je dejal.
Aprila je Golobič predlagal odstop vseh treh predsednikov koalicijskih strank iz vlade ter dejal, da bi bilo treba razmisliti tudi o menjavi nekaterih drugih ministrov. Koga bi bilo treba zamenjati, danes ni povedal, saj je to po njegovih besedah pristojnost premiera.
Njegov odstop je bil, kot je pojasnil, posledica mnogih elementov, nestrinjanj in nesprejetih predlogov. Predlog za večjo rekonstrukcijo vlade pa je bil po njegovih besedah povezan z razbremenitvijo te kampanje "tistega, s čimer je bila tudi obremenjena". Pogosto se govori, "da bodo padli vladni zakoni", kar pa po mnenju Golobiča ljudi preusmerja od pozornosti na vsebino.
Na novinarsko vprašanje, ali je možno, da se po referendumu v političnem prostoru nič ne zgodi, pa Golobič odgovarja, da se 6. junija v resnici ne bo zgodilo nič, bomo pa ugotovili, da "smo obsojeni sami nase". Vsa vprašanja glede političnih odločitev namreč po njegovih ocenah obledijo ob težavnosti položaja, v katerem bo mogla Slovenija po morebitnem padcu reforme reševati težave.
Golobič verjame, da bo v koaliciji kmalu prišlo do premisleka, kako naprej, vendar se ta trenutek po njegovem mnenju s tem nihče ne ukvarja temeljito. Glede rezultata na referendumu pa ne želi špekulirati.
Odločitev o interventnem zakonu, ki ga vlada pripravlja za primer padca reforme, pa bo po Golobičevih ocenah sprejeta še pred poletjem.
Z Golobičevim prihodom v DZ bo morala poslanske klopi zapustiti dosedanja poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem. Zalokar Oražmova je do decembra lani vodila poslansko skupino Zares, vendar je zaradi številnih razhajanj v stranki odstopila s tega mesta, konflikti v njihovih vrstah so se od odtlej kopičili, maja pa je izstopila tudi iz stranke.
Zalokar Oražmova je za STA danes dejala, da je odhod iz politike zanjo pravzaprav olajšanje, "ker je zadeva anarhična, konfuzna, stvari ne tečejo niti v koaliciji niti v strankah".
Golobič je leta 2007 ob ustanovitvi stranke Zares postal njen prvi predsednik. Pred tem je bil od leta 2003 poslovni direktor v gospodarski družbi Ultra. Golobič se je že prej gibal v samem političnem vrhu, in sicer v stranki LDS - od leta 2002 do leta 2003 je bil predsednika sveta te stranke, pred tem pa je bil devet let, od leta 1992 do 2001, njen generalni sekretar. Z vseh funkcij v LDS je odstopil dan pred državnozborskimi volitvami leta 2004.
