V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.
Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu.
V OF je imela že od samega začetka osrednjo vlogo KPS. Njen voditelj Edvard Kardelj je bil med voditelji jugoslovanskega odporništva, OF pa je vodil Boris Kidrič.
Do popolne prevlade komunistov v OF je prišlo po podpisu t.i. Dolomitske izjave 1. marca 1943, s katero so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank.
Ob praznovanju dneva upora proti okupatorju leta 2005 je bil sicer v ospredju spomin na protifašistično narodnoobrambno organizacijo Tigr, ki ni bila članica OF.
Na predlanski državni proslavi v Begunjah je slavnostni govornik, predsednik države Danilo Türk poudaril, da je narodnoosvobodilni boj potrdil vitalno moč slovenskega naroda, ki mu je več kot pol stoletja pozneje omogočila lastno državo in ugledno mesto v EU.
Odločitev za upor proti okupaciji je bila po Türkovih besedah največja odločitev tistega časa in je zahtevala jasno opredelitev do narodnega obstoja.
Današnji praznik upora proti okupatorju, ki smo ga do leta 1992 poznali kot praznik OF, bi morali po mnenju zgodovinarja Janka Prunka, kot je lani dejal v pogovoru za STA, praznovati vsi Slovenci, ne glede na ideološko usmerjenost.
Za predsednika DZ Pavla Gantarja pa brez sodelovanja, solidarnosti in tovarištva pa ne moremo računati na nadaljnje uspehe in na učinkovito reševanje problemov, s katerimi se spopadamo.
Dan upora proti okupatorju je za predsednika vlade Boruta Pahorja, kot je poudaril na državni proslavi pred dvema letoma v Ljubljani, praznik vseh slovenskih ljudi, ne glede na njihove različne politične in svetovnonazorske razlike. Ta dan je izjemno pomemben del zgodovinskega mozaika naše državnosti, kajti brez tega, kar slavimo s tem uporom, po Pahorjevem prepričanju ne bi praznovali tudi 26. decembra, dneva samostojnosti in enotnosti, ter 25. junija, dneva državnosti.
Letošnja državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo v torek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, slavnostni govornik pa bo predsednik republike Danilo Türk.
