"Končno bi se morali zavedati, da je sodba generalom pravzaprav sodba Franju Tuđmanu, Gojku Šušku in najožjemu krogu okoli prvega hrvaškega predsednika," je dejal Mesić v pismu, katerega dele je sicer reški Novi list objavil že v petek.
Po tem nobena politična ofenziva niti lobiranje v smislu rušenja koncepta združenega zločinskega dejanja Gotovini in Čermaku ne more pomagati, ampak samo izključno kakovostna obramba na podlagi izpodbijanja njune vloge pri uresničevanju skupnega zločinskega dejanja, česar sta obsojena generala, je zapisal Mesić.
Boji pa se, da obramba tega ni sposobna in dodal, da si je med svojim prvim mandatom prizadeval, da bi Gotovino na sojenju zaslišali, a so ta prizadevanja propadla zaradi odvetnikov Gotovine in "oseb, ki so sedaj zelo glasne pri iskanju krivca za haaško razsodbo", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Ob tem je poudaril, da ni dvoma, da je hrvaški državni vrh vedel za zločine, storjene med Nevihto, in dodal, da je bil sam navzoč pri pogovoru, ko je eden od nekdanjih ministrov obvestil Tuđmana, da v Zahodni Slavoniji požigajo srbske vasi "v treh izmenah".
Kot je Novi list poročal že v petek, je Mesić v pismu tudi zanikal obtožbe, da naj bi on ali kdo iz njegovega urada izročil kakršne koli dokumente Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kot trdi hrvaški desni politični pol. Gre predvsem za transkript in zvočni posnetek srečanja hrvaškega političnega in vojnega vrha na Brionih julija 1995, ki naj bi bil ključen dokaz za združeno zločinsko dejanje v operaciji Nevihta avgusta 1995, in s tem za odločitev haaškega sodišča za dolgoletne zaporne kazni za generala.
Mesić je poudaril, da je od leta 2001 vlada lastnica celotne dokumentacije, ki je ostala v njegovem uradu iz časov Tuđmana, in da so vse zahteve glede dokumentov za Haag potekale prek vladnega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je po njegovih izjavah že povedala, da je zahtevala obsežno poročilo o delovanju tega urada.
Mesić je še ocenil, da se je hrvaška politika na razsodbo Haaga odzvala nepripravljena in nezrelo, mediji pa so "skrajno neprofesionalno dvigovali napetosti", k naraščanju napetosti pa je prispevala tudi Katoliška cerkev s pozivom k molitvi in postu proti nepravični sodbi.
Padec podpore vstopu EU, do katerega prihaja po objavi sodbe, pa je označil za "kronski dokaz neobveščenosti hrvaške javnosti o sedanjem trenutku" in izpostavil, da EU nima nikakršne neposredne zveze s haaškim sodiščem.
