Oba sta se zavzela, da bi se pozornost preusmerila od potrebnega odstotka za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, kar je bilo jabolko spora v nedavno predstavljenem predlogu, na seznam krajev, kjer bi veljalo postaviti dvojezične napise, in bi bil sprejemljiv za vse pogajalske strani.
Kot je še dejal slovenski predsednik, bi bilo v tej fazi pogajanj "lahko koristno, če se osrednja pozornost nekoliko premakne od odstotkov in številk k identifikaciji krajev". "V bistvu bi bila dobra rešitev tista, ki bi dala spisek krajev z dvojezičnimi topografskimi napisi", ki bi bil "zadovoljiv" za pogajalske strani, je še dejal Türk.
Ponovil je tudi, da bo za Slovenijo sprejemljivo tisto, kar bodo na pogajanjih sprejele vse tri krovne organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Izrazil je upanje, da se bo našel skupen jezik in "dober odgovor" tako za dvojezične krajevne napise kot ostala vprašanja.
Avstrijski predsednik Fischer, ki je danes začel dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, je ocenil, da so pogajanja blizu cilja, potrebnih je le še nekaj korakov za dosego razumnega paketa. Možnosti za uspeh pogajanj obstajajo tudi po oceni slovenskega predsednika.
Sporazum, ki bi bil dosežen na pogajanjih, pa lahko služi tudi kot platforma za sožitje, za sodelovanje in rešitve v prihodnosti, je še dejal Türk.
Slovenski predsednik je tudi podprl zamisel, da bi v nastajajoči posvetovalni mehanizem pri slovenski vladi vključili predstavnike nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Kot je pojasnil, naj bi posvetovalni organ omogočil komunikacijo z vlado in pripadniki raznih skupin, v prvi vrsti za skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije, po njegovi oceni pa ni nobenega razloga, da v proces ne bi vključili tudi nemško govorečih prebivalcev s Kočevskega.
Slovenija in Avstrija imata različno stališče glede notifikacije Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Fischer je danes ponovil pravno stališče Avstrije, da je ADP zaprta pogodba, ki je bila sklenjena med Avstrijo in tistimi državami, ki so bile do 8. maja 1945 v vojni z Nemčijo, zato je pristop novih držav, ki v tem času niso obstajale, po oceni Avstrije nemogoč. Pokazal pa je določeno razumevanje za drugačna pravna stališča kake države in dejal, da če bi prišlo do notifikacije ADP pri depozitarju pogodbe, Rusiji, bi Avstrija vzela to na znanje, in to ne bi bistveno vplivalo na dvostranske odnose.
Türk je glede ADP prav tako ponovil, da je Slovenija po njegovem prepričanju legitmna naslednica ADP in da ne bi bila nobena posebna težava, če bi ta položaj z notifikacijo tudi formalizirali.
Predsednika Slovenije in Avstrije sta sicer danes govorila o celoti dvostranskih odnosov, ki so po njuni skupni oceni zelo dobri na več področjih, pa tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Oba sta se v luči nedavne jedrske katastrofe v Fukušimi zavzela tudi za okrepljen strokovni dialog in komunikacijo, ki že obstajata, glede vseh vprašanj jedrske varnosti.
