Novela zakona o davčni službi, ki je v proceduri po skrajšanem postopku, s ciljem opravljanja računovodskih in finančnih nalog na področju pobiranja davkov na enem mestu predvideva prenos določenih nalog z davčnih uradov na Generalni davčni urad oziroma na novo Upravo za računovodstvo in finance. Zakonska novela, ki je nastala kot posledica pomanjkljivosti sedanjega zakona, cilja na večjo učinkovitost davčne uprave. Vsebuje šest sklopov vsebinskih sprememb.
Podporo zakonski noveli so napovedali v vseh poslanskih skupinah, saj da je zakon nujen in potreben. Ob tem se nadejajo, da bodo organizacijske spremembe pripeljale do povečane učinkovitosti in boljšega nadzora.
V poslanski skupini LDS ob tem opozarjajo, da je treba posebno pozornost nameniti kadrovski zasedbi davčne uprave, ki je na določenih področjih kadrovsko podhranjena.
Da ni vse odvisno od samega zakona, poudarjajo tudi v SDS, kjer poleg ustreznih kadrov izpostavljajo nujnost ustrezne organiziranosti službe in strokovnosti vodenja.
V poslanski skupini Zares opozarjajo na možne negativne učinke centralizacije oziroma na vpliv spremembe na zavezance. Kot poudarjajo, mora v času novih tehnologij delovati načelo, da potujejo podatki in ne ljudje, zato pričakujejo zavezancem naklonjene rešitve.
V poslanski skupini SNS, kjer sicer menijo, da je podpora zakona smiselna, pa so dejali, da novela zajema zajeten sklop rešitev, ki so bistvenega pomena, zato bi si predlog zaslužil temeljito razpravo po rednem parlamentarnem postopku.
Poslanci so si bili enotni tudi glede zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Zakon bo nadomestil zdaj veljavnega z enakim imenom, potreben pa je zaradi mnenja računskega sodišča in evropske direktive s tega področja.
Poglavitne rešitve predloga zakona so tako opredelitev pojmov, kakor jih zahteva računsko sodišče in kakor so uporabljeni v omenjeni direktivi, zagotovitev pravne podlage za ustrezno evidentiranje prejetih javnih sredstev v podjetjih, preprečitev prelivanja javnih sredstev za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v druge dejavnosti, z namenom preprečitve nedovoljenih državnih pomoči in s tem nelojalne konkurence na skupnem trgu EU pa še razkritje prejetih javnih sredstev v podjetjih, ki so pod prevladujočim vplivom državnih organov ali organov samoupravnih lokalnih skupnosti.
