Medtem ko je marca 2009, ko je bil izveden prvi val Trženjskega monitorja, recesijo osebno občutilo le 52 odstotkov vprašanih, je marca letos ta delež prvič presegel 70 odstotkov. Lani jeseni je recesijo osebno občutilo 66 odstotkov vprašanih, je ob predstavitvi rezultatov v Ljubljani danes povedala predsednica Društva za marketing Slovenije Maja Makovec Brenčič.
Trendi, ki so jih v merjenjih zaznali septembra oz. oktobra 2010, so se še poglobili. "Porabniki zaznavajo znižanje kupne moči in upad prihodkov, pri čemer je sporočilno to, da se je ta val preselil tudi na mlajše in finančno do sedaj bolje preskrbljene," je poudarila Makovec Brenčičeva.
Medtem ko so namreč prejšnja merjenja nakazovala, da se je recesija dotaknila predvsem starejših in finančno slabše preskrbljenih, tokratno merjenje kaže nekoliko drugače. Tako je delež tistih, ki jih je kriza prizadela v smislu poslabšanja finančnega stanja in zmanjšanja kupne moči, najvišji doslej in znaša 32 odstotkov. Delež tistih, ki se jih kriza ni dotaknila, pa je najnižji do sedaj (23 odstotkov).
Recesijo sedaj veliko bolj občuti srednji dohodkovni razred in mlajša populacija. Zaznana nižja kupna moč in odpovedovanje je tako vendarle poseglo tudi v potrošniško zelo pomemben srednji dohodkovni razred, ki glede na svoj obseg običajno predstavlja tudi največjo stabilnost povpraševanja na trgih, poudarjajo v društvu.
Leta 2009, ko so se ljudje prvič srečevali z recesijo, je bil veliko bolj v ospredju strah pred izgubo službe, spremenjenim obsegom dela, napetosti na delovnem mestu in podobno. "To se kasneje omili, zraste pa na drugi strani zaznavanje višjih cen in nižje kupne moči. Pomen recesije se je v teh letih bistveno spremenil," pa je poudaril Andraž Zorko iz raziskovalne hiše Valicon, ki je raziskavo opravila.
Spremembe so nastopile tudi pri vprašanju, čemu se vprašani zaradi recesije odrekajo. Da se v zadnjem letu ničemur niso odpovedali, je tudi v tokratnem merjenju odgovoril približno enak odstotek vprašanih kot pred pol leta (45 odstotkov). Tisti, ki so se čemu odpovedali, pa so še vedno najpogosteje navedli počitnice oz. dopust (16 odstotkov), enak odstotek pa se je moral odpovedati oblačilom in obutvi. Najbolj vidna sprememba je na tretjem mestu, kamor se je povzpela hrana in pijača (11 odstotkov vprašanih).
Hrana in pijača je tudi kategorija, pri kateri so vprašani v zadnjega pol leta tudi najbolj opazili spremembe cen (73 odstotkov). Sledi bencin oz. gorivo (31 odstotkov) ter oblačila in obutev (15 odstotkov). Medtem ko so pri prvih dveh kategorijah pravzaprav vsi zaznali podražitve, pa jih je pri oblačilih in obutvi 85 odstotkov zaznalo podražitve, 11 odstotkov pa tudi pocenitve.
Peti val Trženjskega monitorja je pokazal še, da 43 odstotkov vprašanih varčuje, od tega jih je 92 odstotkov varčevalo že prej, ostali pa so novinci. Na drugi strani pa kar dve petini tistih, ki ne varčujejo, trdita, da so to počeli pred nastopom krize. To pomeni, da je skoraj vsak četrti prebivalec pred recesijo varčeval, zdaj pa ne več, medtem ko so po nastopu recesije začeli varčevati le dobri trije odstotki prebivalcev. Varčevanju dobra četrtina vprašanih nameni manj sredstev kot pred recesijo, ena šestina pa varčevanju nameni več.
Peti val Trženjskega monitorja je bil izveden med 15. in 30. marcem 2011 na nacionalno reprezentativnem vzorcu oseb, starih med 18 in 65 let. Podatki so bili zbrani s telefonskim anketiranjem na vzorcu 1016 oseb.
