Po mnenju številnih kritikov nova ustava prinaša diskriminacijo nekaterih družbenih skupin ter omogoča utrditev vlade desničarskega premiera Viktorja Orbana na oblasti. Množični protesti proti ustavi so potekali že v soboto.
Nova ustava med drugim na novo opredeljuje pravice manjšin. Uradna Ljubljana je v zvezi s tem poudarila, da za Slovenijo ne bi bilo sprejemljivo zmanjševanje že pridobljenih manjšinskih pravic oz. zmanjševanje obsega varstva manjšin, vsako zmanjševanje pravic pa bi bilo v nasprotju s sporazumom med obema državama.
Podpora novi ustavi je v madžarskem parlamentu zagotovljena, saj ima Orbanova vladajoča stranka Fidesz potrebno dvotretjinsko večino. Opozicija vladi očita, da zlorablja oblast, nevladne organizacije pa menijo, da nova ustava pomeni "smrt demokracije".
Nova ustava med drugim določa nadzor nad javnim dolgom in definira poroko kot zvezo med moškim in žensko. Prinaša tudi smernice o starosti sodnikov. Madžarski predsednik Pal Schmitt naj bi jo podpisal 25. aprila, veljati pa naj bi začela 1. januarja prihodnje leto.
Besedilo sedanje madžarske ustave ima korenine v ustavi iz leta 1949, je pa bilo po padcu komunizma leta 1989 deležno temeljite prenove.
