c S

Posedelova komisija v poročilu o pogojih za managerske prevzeme

13.04.2011 13:30 Ljubljana, 13. aprila (STA) - Preiskovalna komisija DZ za sporne managerske prevzeme bo predvidoma junija v parlamentarno proceduro poslala poročilo o svojem delu. Na današnji seji so obravnavali osnutek vmesnega poročila, a so se ga odločili dopolniti s pričanji še nekaterih prič, med njimi tudi Nevena Boraka in Andreja Plahutnika.

Komisija, ki jo vodi Lojze Posedel (Zares), se je do sedaj sestala na 17 sejah in zaslišala 15 prič z različnih področij, je v današnji izjavi po seji komisije povedal Posedel. Glavne ugotovitve dosedanjega dela so strnili v vmesnem poročilu, v katerem so izpostavili pet pomanjkljivo urejenih področij.

Prvo takšno področje je področje zakonodaje, ki je sicer v številnih primerih dobro urejena, a šepa njeno uresničevanje. "Naša ocena je, da zakonodaja ni bila primerna, ni bila usklajena ali pa, kar je najbolj značilno, ni bila upoštevana," je poudaril Posedel. Izpostavil je tudi, da je zakonodaja s področja dopolnitev bančne zakonodaje, ki je bila sprejeta decembra 2006, v veljavo stopila komaj s 1. januarjem 2008. Zakaj tako zamaknjen rok veljavnosti, bo komisija poskusila ugotoviti na nadaljnjih zaslišanjih prič.

Druga ugotovitev komisije je bila, da regulatorji v preteklih letih dolgo časa niso bili zadostno aktivni. "Prvi primeri so se začeli s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Urada za varstvo konkurence (UVK) šele s kadrovskimi zamenjavami" oz. s prihodom Damjana Žuglja in Janija Soršaka, medtem ko za prejšnja dva regulatorja, Boraka in Plahutnika, ocena ne more biti tako dobra, je poudaril Posedel. Oba omenjena bodo zato na naslednji seji komisije tudi zaslišali.

Med pogoji, ki so omogočali managerske prevzeme, izstopa stanje denarja na trgu. "Banke so dobesedno ponujale, silile managerje tudi v določene posle," je pojasnil Posedel in dodal, da je tu svoje delo pomanjkljivo opravila tudi Banka Slovenije. Prevzeme je ob tem vodil pohlep nekaterih, ki so moralne in etične norme spustili "daleč pod tisto, kar je sprejemljivo", je dodal vodja komisije, samo dogajanje pa je povezano s prijateljsko političnimi povezavami, ki so omogočile določene dogovore.

Komisija bo tako na naslednji seji 5. maja zaslišala še pet prič, ob Boraku in Plahutniku še Boža Jašoviča v funkciji nekdanjega člana sveta Banke Slovenije, Katjo Božič kot nekdanjo članico nadzornega sveta NLB ter Ivana Ribnikarja, upokojenega profesorja Ekonomske fakultete in dolgoletnega člana Banke Slovenije. V mesecu maju bodo tako pripravili končno poročilo, ga predvidoma junija sprejeli in predali v obravnavo DZ, je pojasnil Posedel.

Dodal pa je še, da bodo v drugem delu zaslišanj na vrsto prišle še nove priče, zaslišan bi lahko bil tudi nekdanji premier Janez Janša.