Slovenija potrebuje tuje investicije v tako rekoč vse sfere gospodarstva, da bi lahko financirala pospešeni razvoj, je dejal Pahor po forumu, ki ga je Slovenija pripravila skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). Pri tem je izrazil zadovoljstvo nad že doseženim. "Smo priče precejšnjemu interesu britanskega kapitala za investicije v Slovenijo," je dejal.
Kot je poudaril, je poslovneže na forumu zanimalo predvsem, katere so prednosti Slovenije tako na geopolitičnem in geografskem kot tudi na primer na davčnem področju. "Mi poskušamo pojasniti primerjalne prednosti Slovenije in povabiti investitorje, da ne zamudijo priložnosti, ki jo želi slovenska vlada implementirati v prihodnjih dveh letih, to je pospešena privatizacija tistega dela premoženja, za katerega presoja, da je v našo narodnogospodarsko korist, če gre v zasebne roke domačih ali tujih investitorjev," je v izjavi poudaril premier.
Kot je še ocenil, vlagatelje Slovenija zanima zlasti zaradi zaledja na Zahodnem Balkanu, zaradi tega, ker smo majhna država in se razmeroma hitro prilagajamo mednarodnemu okolju in ker smo država, ki je pripravljena na spremembe ter pridružitev državam z evrom, ki se zdaj najhitreje odpirajo za reforme.
Pahor je moral večkrat odgovarjati tudi na vprašanje, ali bo pokojninska reforma v Sloveniji uspela. "Očitno je ne jemljejo samo v tem slabem smislu, ali bo Slovenija podaljšala delovno dobo in s tem razbremenila pokojninsko blagajno, ampak jih zanima tudi s čisto simbolnega smisla, ali je slovensko prebivalstvo sposobno sprejeti tako težko odločitev, kot je odločitev za pokojninsko reformo," je pojasnil.
"Drugače pa smo naleteli na precej zanimiv odziv investitorjev glede Slovenije, bili so prijetno presenečeni, da je vlada naklonjena pospešenim investicijam v sektorje, ki so bili v Sloveniji tradicionalno zaprti za tuje investicije," je pojasnil.
Foruma se je sicer po navedbah predstavnika slovenskega veleposlaništva v Londonu Tineta Murna udeležilo okoli 240 udeležencev, od tega med 60 in 70 iz Velike Britanije. Cilj foruma je bilo predvsem predstaviti slovensko investicijsko okolje in priložnosti za vlaganja ter povečati zanimanje britanskih investitorjev za naložbe v Sloveniji. Pri tem so posebej izpostavili tri sektorje - logistiko in promet, turizem in visoke tehnologije.
Potek foruma je sicer zanimal tudi britanskega premiera Camerona, ki je na srečanju s Pahorjem izrazil željo po okrepitvi že zdaj dobrega sodelovanja med državama. Premiera sta izmenjala tudi poglede na trenutne razmere v severni Afriki, posebno v Libiji ter razmere na Bližnjem vzhodu. Na koncu je premier Pahor izpostavil še pomembnost nadaljevanja širitve EU na Zahodni Balkan.
Pahor se je sešel tudi s podpredsednikom britanske vlade Cleggom, govorila pa sta o soočanju obeh držav z gospodarsko krizo ter o ukrepih, ki sta jih oz. jih še bosta sprejeli obe državi. Pahor je Cleggu pri tem podrobno predstavil tudi pomen pokojninske reforme za Slovenijo, ki mora sicer pred uveljavitvijo prestati še referendum.
Slovenski premier je v Londonu obiskal tudi sedež EBRD in se sestal s predsednikom banke Thomasom Mirowom, ki je sicer skupaj s Pahorjem prav tako odprl omenjeni britansko-slovenski investicijski forum. Pahor pa se je sestal tudi s prvim podpredsednikom EBRD Ronaldom Freemanom, s katerim sta govorila predvsem o podrobnostih operativnega sodelovanja Slovenije z institucijo, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
V nadaljevanju se je Pahor udeležil še okrogle mize z investitorji in predstavniki velikih bank. Sogovorniki so govorili predvsem o strateških prednostih Slovenije za tuje vlagatelje. Pahor, minister za finance Franc Križanič, minister za promet Patrick Vlačič ter državni sekretar za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Joszef Györkös so udeležencem podrobno predstavili Slovenijo ter odgovorili na dodatna vprašanja predstavnikov bank, ki so jih med drugim zanimale predvsem slovenske reforme, davčna politika in značilnosti trga dela.
V Londonu so predstavili tudi investicijske priložnosti na področju turizma, so sporočili iz Slovenske turistične organizacije. Tako so predstavili deset izbranih investicijskih projektov, ki so zanimivi za potencialne tuje investitorje in s katerimi bi v Sloveniji pridobili raznoliko lastniško strukturo.
V Londonu pa je bil tudi predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič. Ta se je sestal tudi z več potencialnimi institucionalnimi vlagatelji, ki jih je seznanil z vstopom banke na Varšavsko borzo in možnostjo nakupa novoizdanih delnic banke v postopku dokapitalizacije, so sporočili iz banke.
