Vprašanje kaznovanja storilcev kibernetskih napadov je bilo danes na zasedanju pravosodnih ministrov EU v Luksemburgu deležno največ razprave. Gre za razpravo o predlogu direktive o napadih na informacijske sisteme.
Kibernetski napadi so v EU vse pogostejši. Nedavno so hekerji vdrli v informacijski sistem Evropske komisije in evropske diplomatske službe. Poleg tega je morala EU zaradi zaradi stalnih kibernetskih napadov januarja začasno in delno ustaviti evropski sistem trgovanja z izpusti.
"Dejstvo je, da ti zadnji primeri dokazujejo, da je lahko vsaka država in institucija vsake države lahka tarča in škoda, ki se lahko povzroči, zelo velika, zato je treba voditi ustrezno kaznovalno politiko," je poudaril minister Zalar.
Ob tem je opozoril, da visoke kazni same po sebi ne bodo imele učinka absolutnega odvračanja potencialnih storilcev, ker jih tudi na drugih področjih nimajo. "Treba je imeti uravnotežen pristop, je pa nujno, da se taka dejanja kaznujejo," je izpostavil.
"Skupina držav, tudi Slovenija, zagovarja pristop, ki omogoča dokajšnjo fleksibilnost pri odločitvi o tem, kakšna naj bo zagrožena kazen za ta kazniva dejanja," je pojasnil minister. Zagrožene kazni je namreč po njegovih besedah treba uravnotežiti z drugimi.
Minimalna zagrožena kazen dve leti zapora, ki je predlagana za kibernetske napade, je namreč tudi minimalna zagrožena kazen za spolne zlorabe otrok. Slovenija in še nekaj držav podpira rešitev v obstoječih pravilih, da bi bil predpisan spodnji razpon od enega do treh let.
To pa ni bil edini problem, na katerega so opozarjale države. Odprta vprašanja so tudi glede opredelitve obteževalnih okoliščin in glede uporabe orodij za storitev kaznivih dejanj in vse to je še stvar pogajanj, je pojasnil minister Zalar.
Minister je ocenil, da bi dogovor med državami članicami lahko bil dosežen do poletja, in poudaril, da vsekakor obstaja interes, da je dosežen čim prej. Po dogovoru med državami članicami je sicer treba doseči še dogovor z Evropskim parlamentom.
