Poleg tega je pričakovati odzive na današnjo novico, da je libijski voditelj Moamer Gadafi sprejel mirovni načrt Afriške unije, katerega cilj je končati konflikt v tej severnoafriški državi.
Države članice EU so pripravljenost na namestitev omenjene vojaške misije s ciljem zagotovitve humanitarne pomoči v okviru skupne varnostne in obrambne politike, imenovane Eufor Libija, že potrdile aprila.
Vendar EU za zagon te misije potrebuje zeleno luč ZN z natančno opredelitvijo potreb na terenu, na kar še čaka. Zato pred tem v uniji niso želeli govoriti o podrobnostih misije.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je generalnemu sekretarju Ban Ki Moonu konec minulega tedna poslala pismo, v katerem je poudarila, da je EU pripravljena na izvedbo humanitarne misije v Misrati.
Namen misije bi po navedbah evropskih diplomatskih virov lahko bil evakuacija ranjencev iz Misrate ter oskrba s hrano, vodo in zdravili, a natančnih nalog po njihovih besedah ni mogoče opredeliti, dokler ne bo poziva ZN.
Ashtonova je v pismu generalnemu sekretarju ZN zapisala, da je EU pripravljena mobilizirati vsa sredstva, ki jih ima na voljo, vključno z vojaškimi, da zagotovi pomoč tamkajšnjemu prebivalstvu. Prav tako je pripravljena usklajevati mednarodna prizadevanja na terenu.
"Vsi se zavedamo, da bo nekaj treba storiti in v prihodnjih dneh bomo priča obsežni mobilizaciji mednarodne skupnosti," so v petek dejali viri pri EU. Ob tem so dodali, da se ZN zavedajo resnosti humanitarnih razmer na terenu in da lahko v prihodnjih dneh pričakujemo poziv k pomoči EU.
Evropski diplomatski viri so tudi povedali, da je EU v začetku predvidevala, da bo treba humanitarno misijo napotiti v Bengazi, a je razvoj dogodkov pokazal, da je ta najbolj potrebna v Misrati, tretjem največjem libijskem mestu, ki je okoli 200 kilometrov vzhodno od Tripolija.
V EU ob tem poudarjajo, da namestitev kopenskih sil ne pride v poštev, saj resolucija 1973, na podlagi katere mednarodna skupnost posreduje v Libiji, ne dopušča kopenske operacije.
Za zdaj je dogovorjeno, da bo sedež misije v Rimu, da jo bo vodil italijanski kontraadmiral Claudio Gaudiosi ter da bo zanjo namenjenih 7,9 milijona evrov.
Evropski diplomatski viri ob tem poudarjajo, da bi lahko ta misija oživila skupno obrambno politiko EU. "Govori se, da je skupna evropska obrambna politika mrtva ... Zdaj bi lahko vstala iz pepela," so dejali viri.
Tiskovni predstavnik Ashtonove Michael Mann je pojasnil, da bi lahko bila misija najverjetneje nameščena v nekaj dneh, a poudaril, da je seveda treba za to najprej dobiti zeleno luč ZN.
Nekaj držav članic unije, med njimi naj bi bile Italija, Španija in Danska, sicer želi, da bi se zunanji ministri v torek sestali s predstavniki libijske opozicije, narodnega sveta za tranzicijo.
Viri pri EU so v petek povedali, da države članice še razpravljajo, ali obstaja strinjanje za tako srečanje in kakšna točno naj bi bila oblika morebitnega "neformalnega vabila" na srečanje.
Države članice sicer niso enotne glede priznanja libijske opozicije. Največ pomislekov je doslej imela Bolgarija, ki pravi, da so v tem svetu tudi nekdanji predstavniki libijskega režima, ki so mučili bolgarske medicinske sestre v osmih letih njihovega zaprtja v Libiji.
Pet bolgarskih medicinskih sester in palestinski zdravnik so bili v Libiji obsojeni na smrtno kazen in zaprti za osem let, ker so jih v Tripoliju obtožili, da so odgovorni za okužbo več kot 400 otrok v bolnišnici v Bengaziju z aidsom. Smrtna kazen je bila spremenjena v dosmrtno ječo, nato pa so bili oproščeni in izpuščeni.
Libija bo glavna tema tokratnega zasedanja zunanjih ministrov, ki bodo sicer med drugim govorili tudi o Siriji, Jemnu in Bahrajnu, bližnjevzhodnem mirovnem procesu, Belorusiji, Slonokoščeni obali, Kavkazu in o prvih sto dneh delovanja evropske diplomatske službe.
