Kot še piše v odločbi, do odprave ugotovljene protiustavnosti objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja. Pobudnik ocene ustavnosti omenjenega zakona je bila časopisna hiša Dnevnik.
Prepoved objave določene informacije z namenom, da se medijem prepreči vpliv na oblikovanje ali spreminjanje javnega mnenja, pomeni poseg v samo bistvo vloge in pomena medijev v demokratični družbi, pojasnjujejo v odločbi. Kot so zapisali, mediji s tem, ko obveščajo javnost, tudi neizbežno vplivajo na javno mnenje. Zato je zlasti pred volitvami, ko gre za neposredno izražanje politične volje volivcev, "svobodno delovanje medijev še toliko bolj pomembno".
Volilna kampanja se po zakonu začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja. Tako sedemdnevna prepoved pomeni, da mediji skoraj eno četrtino časa uradne kampanje ne morejo opravljati svoje funkcije obveščanja javnosti z objavami raziskav javnega mnenja, še dodajajo.
Obenem pa po pojasnilih v odločbi tudi ni mogoče spregledati dejstva, da prepoved objave raziskav javnega mnenja ne zavezuje drugih fizičnih in pravnih oseb, ki niso izdajatelji medijev, pa tudi ne tujih medijev. To pomeni, da je "ob današnji razširjenosti interneta skoraj nemogoče preprečiti dostopnost teh raziskav širšim množicam".
