Kljub nasprotovanju civilnih iniciativ je vlada februarja sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi (ČHE Kozjak) ter daljnovodno povezavo med to elektrarno in razdelilno postajo Maribor. S tem je objekt umestila v prostor in prižgala zeleno luč za začetek te investicije Dravskih elektrarn, saj uredba omogoča pridobitev potrebnih gradbenih dovoljenj.
Najbolj sporna pri projektu je gradnja 21,7 kilometra dolgega daljnovoda čez Kozjak, Kamnico, Počehovo in Pesnico, ki bo po besedah predsednika ene od civilnih iniciativ Iva Tratnika razdelil Kozjak na dva dela, napravil nepopravljivo škodo okolju ter močno prizadel tamkajšnje kmetovalce in turistične delavce.
Investitor in država pri načrtovanju trase tega daljnovoda nista upoštevala pomislekov lokalnega prebivalstva, zato slednjim po besedah Tratnika ne preostane drugega, kot da se obrnejo na sodišče in spodbijajo nepravilnosti, ki so bile v postopku storjene.
Predsednik Ekološkega društva Kozjak - Dragučova Borut Holcman, ki združuje civilne iniciative pod eno streho, je prizadetim lastnikom zemljišč danes položil na srce, da omenjene vladne uredbe ne gre jemati kot neizpodbitno dejstvo, zato naj ne podležejo pritiskom "kapitala". "Ta uredba ni še nikakor na pol poti do uresničitve projekta," zato pri uporu proti načrtovani hidroelektrarni ne gre metati puške v koruzo, je poudaril.
Omenjena uredba je namreč tudi podlaga, da se lahko pritožijo na ustavno sodišče. To bodo po napovedih storili prihodnji teden. Holcman je prepričan v uspeh, predvsem s sklicevanjem na Aarhuško konvencijo, ki med drugim obvezuje investitorja, da upošteva zahteve vpletene javnosti.
