Na izredni seji sveta gorenjske regije je ministrica pojasnila, da predlog pokrajin še ni izdelan in da so sestavili skupino predstavnikov vseh strank, ki usklajujejo svoja stališča, da bi dosegli politični konsenz. Delovna skupina ne izhaja iz osnutka pokrajin po vzoru škofij, je zagotovila ministrica in dodala, da je bil to le eden od 31 idejnih osnutkov. "Kot Gorenjka si bom prizadevala za gorenjsko pokrajino, kot ministrica pa bom zagovarjala politični dogovor, ko bo dosežen," je poudarila.
Glede omenjenega predloga so si bili gorenjski župani, ki sicer po mnenju poslanca in župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža le stežka dosežejo soglasje, povsem enotni. Gorenjska potrebuje svojo pokrajino, saj se srečuje s specifičnimi problemi, ki jih vzhodni ravninski del Slovenije ne pozna. Tako imajo na primer precejšnje stroške z zimsko službo, urejanjem hudournikov in zemeljskih plazov. In ta vidik je potrebno upoštevati pri nadaljnjem oblikovanju pokrajin, meni Čadež.
"Smo enotni, da si želimo gorenjsko pokrajino, smo pa malo skeptični, ali bo regionalizacija sploh sprejeta," je dejal kranjski župan Mohor Bogataj, ki je prepričan, da bi v pokrajini lahko občine uskladile številne službe na področju urejanja prostora, odpadkov, inšpekcije in revizije ter tako zmanjšale stroške. Ob tem od predloga vlade pričakujejo, da se stroški za javno upravo s pokrajinami ne bodo povečali.
Žirovniški župan Leopold Pogačar je opozoril, da regionalizacija ne bo dosegla cilja, če ne bo sočasno potekala racionalizacija celotne javne uprave. "Bistvo uvedbe pokrajin je, ali bomo z njimi bolj učinkoviti ali pa se bo birokracija samo še bolj razpasla," je dodal škofjeloški župan Miha Ješe in izpostavil, da mora biti temeljno vprašanje, za koliko bodo pokrajine pocenile sedanji birokratski sistem ter si pri tem jasno zastaviti cilje.
Ješe je po dosedanjih neuspehih te in prejšnjih vlad pri doseganju soglasja glede pokrajin predlagal tudi, da bi začeli od spodaj navzgor ter da bi oblikovali vzorčno pokrajino, da bi se videlo, kaj je dejansko v praksi izvedljivo in ali bi se računica z vzpostavitvijo pokrajin izšla. Ministrica je ta predlog zavrnila, rekoč, da bi bili stroški takšne pilotne pokrajine previsoki in to ne bi bila racionalna rešitev.
"Vsekakor bodo naloge pokrajin in tudi njihovo število najprej določeni, potem pa bo svoje mnenje povedala javnost," je poudarila ministrica in pojasnila, da bo šele po doseženem političnem soglasju sledilo usklajevanje z občinami. Prepričana je, da je šest primerno število pokrajin, kar je podprl tudi vodja delovne skupine Vili Trofenik, ki je prepričan, da bo med njimi tudi Gorenjska.
Trofenik je opozoril, da je politika dolžna upoštevati mnenje stroke, ki večinoma podpira ustanovitev šestih pokrajin. Prepričan je, da je oblikovanje delovne skupine priložnost, da se ponovno premisli, katere pristojnosti bi država in občine prenesle na pokrajine ter da se ponovno razmisli o njihovem financiranju. "Regionalizacija ne morebiti posledično večja birokratizacija slovenskega prostora," se je strinjal z gorenjskimi župani.
