Že v nedeljo so najbolj srditi boji potekali za mesto Brega. Potem ko se je upornikom uspelo približati mestu, so jih Gadafijeve sile potisnile nazaj, iz okolice mesta pa je bilo slišati eksplozije. V ponedeljek so se uporniki znova uspeli prebiti do predmestij Brege, po nekaterih navedbah naj bi tudi že ponovno zavzeli pomembne dele mesta.
V Bengazi je medtem prispela turška humanitarna ladja z okoli 250 ranjenci iz Misrate, edinega mesta na zahodu Libije, ki je pod nadzorom upornikov, a ga oblegajo Gadafijeve sile. Mnogi na ladji so težko ranjeni in poročajo, da Gadafijeve sile s tanki in ostrostrelci v tem mestu izvajajo pravi pokol ter da na ulicah vlada "pekel".
Vodja libijskega nacionalnega sveta Mustafa Abdul Džalil je v pogovoru za italijansko televizijo RAI 2 zvezo Nato pozval, naj upornikom pomaga pri oboroževanju. Kot je dejal, obstajata samo dve poti - ali jim Nato pomaga, da se rešijo ostrostrelcev, ali pa jim pošlje orožje, da bodo to lahko storili sami.
Da bi sam razmislil o oboroževanju upornikov, pa je v pogovoru za ameriško televizijo ABC izjavil nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Obenem je priznal, da bi morda pred tem potreboval še malce več informacij, ter opozoril, da govori v lastnem imenu in ne predlaga administraciji Baracka Obame, kaj naj dela. Obama takšne odločitve še ni sprejel, mnenja o tem pa so v ZDA deljena.
ZDA so sicer v ponedeljek še sodelovale v zavezniških zračnih napadih na cilje v Libiji, čeprav so pred dnevi napovedale, da bodo svoja bojna letala in rakete tomahawk iz operacije, ki je sedaj v rokah Nata, umaknile že ta konec tedna. Kot so pojasnili v Pentagonu, so se tako odločili na prošnjo Nata spričo nedavnega slabega vremena v Libiji.
Libijski voditelj Gadafi pa je medtem v Atene napotil svojega posebnega odposlanca, namestnika zunanjega ministra Abdelatija Labidija. Ta se je v nedeljo sestal z vodjo grške diplomacije Dimitrisom Drucasom, ki je po pogovorih z dejal, da si libijski režim očitno prizadeva najti rešitev. Iz Aten je Labidi v ponedeljek odpotoval še v Turčijo, pričakujejo pa ga tudi na Malti.
To je vzpodbudilo ugibanja o morebitnem posredovanju Grčije ali Turčije med Gadafijem na eni in libijskim nacionalnim svetom na drugi strani. Po drugi strani pa je Italija storila korak v drugo smer, ko je v ponedeljek nacionalni svet priznala kot "edinega legitimnega sogovornika" v Libiji.
To je po srečanju s posebnim odposlancem sveta Alijem Al Isavijem v Rimu povedal italijanski zunanji minister Franco Frattini. Ob tem tudi ni izključil možnosti, da bi Rim pomagal pri oboroževanju libijskih upornikov. Al Isavi pa je opozoril, da bi bila "vsaka politična pobuda, ki ne bi vodila h koncu Gadafijevega režima," nesprejemljiva.
Vodja italijanske diplomacije je sicer že prejšnji teden dejal, da bi moral Gadafi predati oblast in zapustiti državo. Glede Gadafijeve odločitve, da v Atene napoti svojega posebnega odposlanca, pa je v ponedeljek ocenil, da predlogi Gadafijevega režima niso več kredibilni in jih ni mogoče sprejeti.
Še en morebiten način reševanja krize v Libiji je nakazal ameriški časnik New York Times, ki je poročal, da naj bi se vsaj dva Gadafijeva sinova zavzemala za prehod v demokracijo, ki bi vključeval odhod Gadafija z oblasti, vodil pa bi ga eden od njiju. Temu naj bi bila naklonjena Saif in Sadi, medtem ko naj bi bila sinova Hamis in Mutuasim proti.
A libijski nacionalni svet je ta predlog že zavrnil. Kot je dejal tiskovni predstavnik sveta v Bengaziju Šamsedin Abdulmelah, morajo tako Gadafi kot tudi njegovi sinovi oditi, preden se lahko začnejo pogajanja.
Sosedo Libije, Tunizijo, pa je medtem obiskal italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je pred začetkom spopadov veljal za enega najtesnejših Gadafijevih zaveznikov. Italija in Libija sta celo sklenili dogovor o skupnem boju proti nezakonitim migracijam, v okviru katerega je Italija v svojih vodah zajete prebežnike avtomatično vračala nazaj v Libijo.
Berlusconiju sive lase sicer trenutno povzroča predvsem na tisoče beguncev iz Tunizije, ki so po januarskem strmoglavljenju dolgoletnega diktatorja Zina el Abidina Ben Alija preplavili južnoitalijanski otok Lampedusa - čeprav pa Evropo hkrati opozarja tudi na nevarnost še hujšega navala beguncev iz Libije.
O tem se je Berlusconi v ponedeljek pogovarjal s tunizijskim kolegom Bejijem Kaidom Essebsijem. Po pogovorih je sporočil, da so tamkajšnje oblasti pripravljene na reševanje problema in preučujejo tudi možnost vračanja prebežnikov nazaj v domovino. Italija je po drugi strani Tuniziji pri tem pripravljena pomagati s finančnimi sredstvi.
Kot je še pojasnil premier, strokovni odbor italijanskega notranjega ministrstva skupaj s tunizijsko prehodno vlado sedaj pripravlja sporazum, ki bo uredil vprašanje nezakonitih priseljencev. Italijanski notranji minister Roberto Maroni naj bi ga podpisal že ta torek.
