Kot predvideva kompromis, naj bi bili osnova za postavitev tabel v krajih z najmanj 17,5 odstotka Slovencev podatki popisa prebivalstva iz leta 2001. Iz tega gre sklepati, da bo dvojezične table dobilo 150 do 160 krajev. Dogovor naj bi vključeval tudi podpore za slovensko glasbeno šolo ter dvojezične otroške vrtce.
O dogovoru, ki bo zapisan v ustavnem zakonu, morajo zdaj odločati in glasovati vse v pogajanjih udeležene strani. V skladu s časovnico naj bi vsa glasovanja opravili do velike noči, torej do 24. aprila, nato pa mora ustavni zakon potrditi še avstrijski parlament. Kot je napovedal avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer, ki je vodil pogajanja, naj bi parlament na Dunaju o ustavnem zakonu odločal še pred poletjem, nova ureditev pa naj bi začela veljati od 30. septembra.
Za sprejetje ustavnega zakona v parlamentu na Dunaju je potreba dvotretjinska večina, za katero je nujna podpora svobodnjakov (FPÖ). Vodja FPÖ Heinz-Christian Strache je sicer v soboto podporo ustavnemu zakonu ponovno povezal s priznanjem nemške skupnosti v Sloveniji kot manjšine.
Predstavniki manjšine na avstrijskem Koroškem po sprejetju dogovora niso izražali navdušenja. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je dejal, da rezultat ni to, kar je pričakoval, saj je računal na nekoliko več širokogrudnosti. Dodal je, da je na koncu privolil "v ta naporen korak, ker avstrijska Koroška potrebuje spremembo paradigme".
Medtem ko je predsednik ZSO dejal, da lahko kompromis podpira tudi osebno, je bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko precej bolj zadržan. Kot je pojasnil, podpira veliko delov dogovora, v prihodnjih tednih pa naj bi še delali na podrobnostih. V pogajanjih se je strinjal, da se ta predlog predloži organom NSKS. A kot je opozoril, je Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišje telo odločanja v NSKS, sprejel drugačna izhodišča. Zato je mogoče sklepati, da podpora NSKS sprejetemu dogovoru ni zagotovljena.
Dörfler je 17,5-odstotno mejo pojasnil kot kompromis med desetimi odstotki, ki jih je pri odločbah o dvojezični topografiji uporabljalo avstrijsko ustavno sodišče, ter 25 odstotki, ki so bili zapisani v zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976. "Rešitev smo postavili na sredino mostu," je zatrdil deželni glavar.
Dörfler je tudi že dal vedeti, da bo rezultat pogajanj v skrajnem primeru obveljal tudi brez strinjanja NSKS, če bo glede petkovega kompromisa obstajala "jasna večina".
Vodja koroških socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser je izid pogajanj označil za preboj. Zadovoljstvo je izrazil tudi vodja koroške Ljudske stranke (ÖVP) Josef Martinz, ki je menil, da bi bila škoda, če bi dogovor katera od strani zavrnila. Bolj zadržano so dogovor sprejeli Zeleni, ki menijo, da 17,5-odstotni kompromis pomeni izogibanje 10-odstotni meji, ki jo določa ustavno sodišče. Skeptični so zaenkrat tudi v Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ), saj po njihovem še niso jasne podrobnosti in je zato "več točk še odprtih".
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so dogovor v soboto pozdravili ga označili za zaključek dolgega procesa, ki je bil poln konfliktov in neljubih dogodkov. "To je pozitiven premik v pravo smer, upamo pa, da bo dogovor v najkrajšem možnem času uresničen na terenu, kar pomeni, da bodo te dvojezične table tudi postavljene," je povedal uradni govorec na MZZ Milan Balažic.
Tudi v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu so dejstvo, da je prišlo do sporazuma, ocenili kot pozitivno. "Vsekakor pa bi si tako mi kot manjšina verjetno želeli še boljšega sporazuma," je v soboto dejal državni sekretar v uradu Boris Jesih. Trenutno se jim zdi najpomembneje, da ima manjšina dovolj časa za preučitev, ali je ta sporazum tak, da ga lahko dokončno potrdi.
Dogovor je pozdravila tudi koalicijska SD, ki meni, da gre za "korak v pravo smer". V opozicijski SDS pa so opozorili, da kompromis ni v skladu z odločitvami avstrijskega ustavnega sodišča, je pa ta rešitev po njihovem mnenju "dobra, če jo bo sprejela slovenska manjšina". Do dogovora je kritičen tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, ki meni, da gre za "gnil kompromis". Vajgl je spomnil, da razsodba avstrijskega ustavnega sodišča na osnovi določb Avstrijske državne pogodbe (ADP) vztraja pri desetih odstotkih manjšinskega prebivalstva, da bi morali Slovenci glede na kompromis namesto približno 400 dvojezičnih tabel pristati na manj kot eno tretjino tega, kar predvideva ADP, je opozoril evropski poslanec.
