Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je v Baden-Würtembergu po končnih neuradnih rezultatih na nedeljskih volitvah največ glasov sicer dobila Krščansko demokratska unija (CDU), a je dosegla najslabši rezultat v zadnjih 55 letih. V Porenju-Pfalškem pa so največ glasov dobili socialdemokrati (SPD), a so izgubili večino v deželnem zboru, zato se tej deželi obeta najverjetnejša koalicija med SPD in Zelenimi. V obeh deželah je SPD zabeležila zgodovinsko najslabši rezultat.
V Baden-Würtembergu je CDU dobila 39 odstotkov glasov, Zeleni 24,2 odstotka, SPD 23,1 odstotka, liberalci (FDP), ki so bili od leta 1996 v vladajoči koaliciji s CDU, pa 5,3 odstotka. Volilna udeležba je bila
66,2-odstotna in najvišja v zadnjih 15 letih.
V Porenju-Pfalškem je po končnih neuradnih rezultatih doslej vladajoča SPD dobila 35,7 odstotka glasov, CDU 35,2 odstotka, Zeleni 15,4 odstotka. Ostalim strankam ni uspelo prestopiti petodstotnega volilnega praga. V Porenju-Pfalškem je bila volilna udeležba 61,8-odstotna.
"To je veličastno," je rezultate volitev v Porenju-Pfalško komentirala vodilna kandidatka Zelenih Eveline Lemke. Če bo v deželi prišlo do rdeče-zelene koalcije (SPD/Zeleni), bo to prva tovrstna koalicija v zgodovini te nemške zvezne dežele.
Vladajoča koalicija na zvezni ravni med CDU in FDP pod vodstvom nemške kanclerke Angele Merkel bo v 69-članskem bundesratu po porazu črno-rumene koalicije v Baden-Würtembergu izgubila še dodatne glasove podpore.
V deželni Hessen pa so bile v nedeljo občinske volitve, kjer so po prvih volilnih projekcijah prav tako slavili Zeleni, čeprav CDU ostaja najmočnejša stranka. Tako CDU kot SPD in FDP so zabeležile slabši rezultat kot na prejšnjih občinskih volitvah.
Na referendumu o javnem zadolževanju pa se je večina volivcev v deželi Hessen izrekla za omejitev zadolževanja. Okoli 70 odstotkov volivcev se je namreč izreklo za to, da bi v deželno ustavo zapisali prepoved zadolževanja do leta 2020, še poroča dpa.
