Kot je med drugim v slovesnem nagovoru dejal predsednik republike, medicina po meri človeka odraža tudi definicijo Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da je človek celovita osebnost in da pomeni zdravje stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje, ne le odsotnost bolezni.
"Za razumevanje te definicije in osnovnega izhodišča na simpoziju, ki je osrednjo pozornost namenil osebnemu pristopu in personalizaciji medicine, je pomembno, da na srečanju odprete etična, medicinska, pravna, sociološka in finančna vprašanja, ki se na novo pojavljajo zaradi izjemnega razvoja medicine in s tem povezanim poglobljenim osebnim pristopom pri diagnostičnih postopkih, zdravljenju in svetovanju posameznikov na podlagi njihovih značilnosti," je dejal Türk.
Vse skupaj je pozval, da se tudi zaradi teh razlogov pridružijo aktualni razpravi o nadgradnji zdravstvenega sistema do leta 2020. Kot je sam dejal, bodo namreč k boljši dostopnosti zdravstvenega varstva zanesljivo pripomogle tudi nekatere rešitve iz tega dokumenta, kot so referenčne ambulante, uvajanje nekaterih elementov telemedicine in e-zdravja, pa tudi načini, ki jih prakticirajo različni presejalni programi z mobilnimi diagnostičnimi enotami.
Ob tem je opozoril, da je pravica do najvišjega dosegljivega standarda telesnega in duševnega zdravja povezana tudi s človeško odgovornostjo, najprej z odgovornostjo za lastno zdravje in za zdrav način življenja. Na vprašanje najvišjega standarda je po Türkovih besedah mogoče odgovoriti le v okviru vzdržnosti javnih financ, dosežene ravni razvoja in splošnih prioritet, ki jih država določa s svojimi zakoni.
"Zdravje je na lestvici vrednot v ospredju in to dejstvo nas vse zavezuje, da se zagotovijo ustrezni pogoji za uresničevanje teh pričakovanj. Manj z dodatnimi sredstvi in več z boljšo organiziranostjo in boljšim izkoristkom obstoječih virov," je udeležencem simpozija, med katerimi so bili tudi najvišji predstavniki slovenske medicinske in pravne stroke, še dejal predsednik republike.
Po besedah predsednice organizacijskega odbora simpozija Jelke Reberšek Gorišek je osebni pristop že od nekdaj vodilo zdravniškega dela, saj brez tega z bolnikom ni mogoče sodelovati. A tokrat gre po njenih besedah za poglobljen osebni pristop, za pogled v najglobljo človekovo vsebino oz. v t. i. "genetski jaz". To po njenih besedah ni le delo medicine in prava, pač pa je potreben zelo interdisciplinaren pristop na podlagi raziskav genoma.
