Evropski parlamentarci so dopolnila sprejeli s 311 glasovi za in 216 proti. 81 poslancev se je glasovanja vzdržalo, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Nova skupna evropska pravila bodo veljala za državljane tretjih držav, ki želijo prebivati in delati na ozemlju države članice, da bi tam delali, in za tiste, ki že zakonito prebivajo v članici EU. Tuji delavci bodo v primeru preselitve v matično državo lahko prejemali pokojnine, če bo z državo članico, kjer so bili zaposleni, veljalo načelo vzajemne recipročnosti.
Pravic, ki izhajajo iz omenjene direktive, ne bodo mogli uveljavljati tuji študenti, tisti tuji delavci, ki bi se želeli izobraževati na področju, ki ni neposredno povezano z njihovim poklicem, pa bodo morali dokazati svoje znanje jezika. Dopolnila, ki jih je sprejel parlament, bodo zdaj obravnavali evropski ministri za pravosodje in notranje zadeve.
Danska, Irska in Velika Britanija ne sodelujejo pri sprejetju te direktive, ki zato zanje ni zavezujoča niti se zanje ne uporablja.
Predlagana zakonodaja naj bi prispevala k zmanjšanju birokracije in poenostavila postopke za sprejem priseljencev, ki zaprosijo za bivanje in delo v državi članici EU. Ko bo začela veljati, bodo tujci lahko pridobili dovoljenje za delo in bivanje z enim samim postopkom. Delavci iz držav, ki niso v EU, naj bi pridobili pravice, primerljive z zaposlenimi evropskimi državami, kar se tiče plačila, varnosti in zdravja pri delu, delovnega časa in dopusta.
Direktiva ne posega v pristojnost držav članic glede sprejema, vključno s številom sprejetih državljanov tretjih držav za namene zaposlovanja. Organi držav članic, ki izdajajo dovoljenja za bivanje, naj bi v teh dokumentih tudi navedle informacije glede dovoljenja za delo in ne bodo smele izdajati dodanih dovoljenj za dostop do trga dela.
Zakonodaja ne bo veljala za zaposlene, ki so premeščeni znotraj multinacionalnega podjetja in bodo delali v eni od njegovih evropskih podružnic. Prav tako se ne nanaša na sezonske delavce ali au-pair varuške - za premeščene in sezonske delavce je predvidena druga evropska zakonodaja. Direktiva tudi ne zajema tujcev, ki imajo status rezidenta za daljši čas, in beguncev.
Poslanci so tudi potrdili predlog, da direktiva ne bo veljala za napotene delavce, kar pa naj ne bi preprečevalo državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici in so v njej zakonito zaposleni ter so napoteni v drugo državo članico, da jih ne bi še naprej obravnavali enako kot evropske državljane glede pogojev zaposlitve.
Države članice bodo tujcem lahko omejile dostop do pravic s področja socialnega varstva, vendar ne tistim delavcem iz tretjih držav, ki so v delovnem razmerju ali ki so po najmanj šestih mesecih v delovnem razmerju prijavljeni kot brezposelni.
Glede družinskih prejemkov bodo države pravico lahko omejile na delavce, ki so zaposleni za več kot šest mesecev, za davčne olajšave zaradi družine pa bodo delavci lahko zaprosili le, če bo njihova družina prav tako stalno prebivala v isti državi članici.
Članice EU bodo lahko omejile dostop do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, ki so na voljo javnosti, kot so na primer stanovanja, le za zaposlene tuje delavce. Podobne omejitve bodo lahko države uveljavljale tudi pri dostopu do poklicnega usposabljanja in izobraževanja.
Parlament je danes sicer tudi potrdil nova pravila o pravicah potrošnikov, ki naj bi nudila boljše varstvo ob spletnih nakupih in povečala zaupanje za čezmejne nakupe. Poslanci so sprejeli dopolnila k predlogu evropske zakonodaje, zadnje glasovanje o svojem stališču pa so preložili in predlog vrnili v matični odbor, da bi lahko dosegli sporazum s svetom EU.
