c S

Na okrogli mizi opozorila na sistemsko korupcijo, ki "duši slovensko gospodarstvo"

24.03.2011 07:53 Ljubljana, 23. marca (STA) - V Sloveniji imamo opravka s sistemsko korupcijo, ki je prišla tako daleč, da z obvladovanjem finančnih virov s strani politično-gospodarskih elit duši gospodarstvo, je na okrogli mizi o korupciji ocenil član Akademije za demokracijo Urban Vehovar. Sestavni del korupcije so po njegovem določene piarovske agencije in odvetniške hiše.

Obvladovanje finančnih sredstev in bančnega sistema po besedah Vehovarja duši zlasti srednja in mala podjetja, pri čemer izpostavlja tudi finančno nedisciplino. "Opravka imamo z razvojno blokado, ki ni več korupcija malega človeka," je na okrogli mizi Akademije za demokracijo v Ljubljani poudaril Vehovar.

Ravnanje nekdanjega evropskega poslanca Zorana Thalerja, ki je odstopil zaradi očitkov korupcije, je po njegovem znak tega, kar se dela v slovenski družbi. Ob tem pa je pričakoval, "da bi politiki množično obsodili tovrstna ravnanja in da bo to na prvih straneh vseh časopisov".

Toda "na prvi strani Dela je bila to zgolj neka majhna novička", kar po besedah Vehovarja pomeni, da pri nas mediji in politika do tega absolutno niso senzibilni in družbo zaznavajo kot "roparsko skupnost, v kateri je treba krasti". "Tako se tudi obnašajo in tolerirajo tovrstna ravnanja. Ni več nobenega etičnega merila," je Vehovar po okrogli mizi dejal za STA.

V pogovoru je sicer opozoril na korupcijo v poslovnem okolju, ki duši razvoj slovenske družbe. Za vsakega podjetnika na nižji ravni, ki nima političnega zaledja, je pridobiti kredit zelo velika težava. Na tem mestu izpostavlja padec Slovenije po lestvici konkurenčnosti, kar pa "ni v korelaciji z majhno, temveč sistemsko korupcijo, z obvladovanjem finančnega sistema".

Za podjetnike je sedanji sistem po navedbah Vehovarja nevzdržen. Od leta 2004 do leta 2008 so se namreč slovenska podjetja zadolževala v tujini, sedaj pa se ne morejo več zadolževati in nimajo virov za razvoj. Tudi dvig konkurenčnosti Slovenije v letih pred zadnjim velikim padcem je povezan z zadolževanjem slovenskih podjetij v tujini, še ocenjuje Vehovar.

Primer nekdanje vodje kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja Simone Dimic je tako po njegovem le vrh ledene gore, saj so se "v NLB številni krediti podelili po političnem ključu". Ob tem opozarja še na preveliko povezavo politike in gospodarstva ter tudi na neučinkovitost nadzornih svetov.