Rusija se je namreč vzdržala glasovanja v Varnostnem svetu Združenih narodov o resoluciji, ki je odobrila uporabo "vseh potrebnih sredstev" za uvedbo območja prepovedi poletov nad Libijo in za zaščito civilistov. In ko so v soboto nad cilje sil Moamerja Gadafija poletele prve rakete, so v Rusiji izrazili obžalovanje, da je moralo priti do posredovanja, v katerem pa sami sicer ne želijo sodelovati.
Tudi Slovenija pri vojaškem posredovanju v Libiji ne namerava sodelovati, čeprav podpira vsebino resolucije VS ZN. Bo pa za Slovenijo vsekakor pomembna izmenjava pogledov na krizo med Slovenijo kot članico EU in Rusijo kot stalne članice VS ZN, je pred dnevi napovedal Pahor. S Putinom se bosta sicer srečala še predsednik republike Danilo Türk in predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
Glavni namen Putinovega obiska v Sloveniji naj bi bil sicer posvečen gospodarstvu, predvsem podpisu sporazuma o skupnem podjetju, ki bo upravljalo s krakom Južnega toka v Sloveniji. Pri tem bosta sodelovala ruski energetski gigant Gazprom in slovenska družba Geoplin plinovodi. Sedež podjetja bo v Sloveniji, Gazprom in Geoplin plinovodi pa bosta imela vsak po 50-odstotni delež.
Tehnične podrobnosti dogovora sicer javnosti še vedno niso znane. Ključni vprašanji pri dolgotrajnih pogajanjih sta bili, ali bo imelo skupno podjetje poseben davčni status in ali bo njegovo delovanje regulirano v skladu z evropsko zakonodajo, ki ureja delovanje lastnikov infrastrukture.
Slovenija na to ni pristala in tako bo moralo skupno podjetje prestati certificiranje, kakršno je zahtevano za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo. Ravno tako skupno podjetje ne bo imelo posebnega davčnega statusa.
Slovenija je k Južnemu toku pristopila novembra 2009, med Pahorjevim obiskom v Moskvi. Plinovod naj bi po načrtih potekal od Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, nato pa en krak skozi Grčijo do južne Italije, drugi pa v Italijo ali čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo ali čez Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Končan naj bi bil leta 2015, po njem pa naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
A projekt se je v zadnjem času znašel težavah, ker Rusija ne doseže dogovora s Turčijo o gradnji plinovoda preko turškega morja. Zato naj bi Rusija po pisanju ruskih medijev razmišljala celo o opustitvi tega projekta ali pa vsaj o njegovi bistveni racionalizaciji. A po ocenah analitikov gre najverjetneje zgolj za pritisk na Turčijo, da bi čim prej pristopila k projektu, saj je sprva podpis pogodbe napovedovala že do konca oktobra lani.
Na Brdu naj bi sicer sklenili še več drugih dvostranskih dogovorov, najverjetneje tudi v zvezi z 31 skupnimi projekti, za katere sta se državi dogovorili februarja v Moskvi na srečanju slovensko-ruske medvladne komisije za trgovinsko, gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Velik del teh projektov je vezan na Južni tok, sicer pa gre za projekte s petih področij, od energetike, učinkovitosti rabe in varčevanja energije, do industrije in informacijske tehnologije.
Med obiskom Putina naj bi zagnali tudi Slovensko-ruski poslovni svet, katerega glavni cilj bo povezovati slovenska podjetja, da bi lažje uspela na ruskem trgu. Podporo ustanovitvi poslovnega sveta je izrazilo tudi zunanje ministrstvo, ki je napovedalo, da bodo v prostorih veleposlaništva v Moskvi odprli posebno pisarno za poslovneže, ki prvič prihajajo v Rusijo.
Kot je 11. marca na pripravljalnem sestanku pred ustanovitvijo tega sveta dejal ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev, je neizkoriščenega potenciala za sodelovanje med državama še veliko. Sam je še napovedal, da si bo prizadeval spodbuditi aktivnejše sodelovanje malih in srednjih podjetij.
Ravno srednja in mala podjetja naj bi v prihodnje prevzela večjo vlogo v gospodarskem sodelovanju z Rusijo, ki je sicer dvanajsti najpomembnejši gospodarski partner Slovenije. Sodelovanje je doživelo med gospodarsko krizo precejšen udarec - zmanjšalo se je kar za 37 odstotkov, zdaj pa se počasi znova krepi. Lani je Slovenija v Rusijo glede na podatke statističnega urada izvozila za 534 milijonov evrov, večinoma na račun farmacije, uvozila pa za 289 milijonov evrov, večinoma na račun energentov.
H krepitvi gospodarskih stikov so pripomogli tudi relativno intenzivni stiki med najvišjimi predstavniki obeh držav v zadnjem času. Nazadnje je bil februarja na srečanju omenjene medvladne komisije v Moskvi zunanji minister Samuel Žbogar, novembra lani pa se je z močno gospodarsko delegacijo v Rusiji mudil tudi slovenski predsednik Türk.
Putin je bil - tedaj sicer še kot ruski predsednik - v Sloveniji prvič leta 2001, ko se je na Brdu pri Kranju prvič srečal s tedanjim ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Takrat je Slovenija Putinu posredovala idejo o vzpostavitvi Foruma slovanskih kultur, ki je bil nato ustanovljen leta 2004 v Ljubljani, Putin pa mu pripisuje velik pomen. Članice foruma so Slovenija, Belorusija, Bolgarija, BiH, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Rusija, Slovaška, Srbija in Ukrajina. Status opazovalk pa imata Češka in Poljska.
