Operater japonske jedrske elektrarne Fukušima, ki je bila poškodovana v petkovem potresu, ni izključil možnosti, da je tudi v reaktorju številka dve prišlo do taljenja sredice. Črpalka, ki zagotavlja, da gorivne palice prekriva voda, ne deluje, zato se je gladina vode v reaktorju znižala in po zadnjih podatkih oblasti palice niso prekrite. Če palice niso prekrite, namreč grozi pregrevanje reaktorja, kar lahko privede od taljenja sredice ter uhajanja radioaktivnih snovi.
Tokio je sicer zatem uradno zaprosil Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), naj na Japonsko napoti ekipo svojih strokovnjakov, ki bi državi pomagali ob jedrski krizi po potresu.
Oblak radioaktivnih snovi, ki so jih po sobotni eksploziji v Fukušimi s paro spustili v zrak, je trenutno nad Tihim oceanom, Evropo pa naj bi preko Severne Amerike po napovedih dosegel v dveh tednih. V Evropi je sicer pričakovati le nizko koncentracijo škodljivih snovi in s tem le neznatne učinke na okolje.
Na Upravi RS za jedrsko varnost so pojasnili, da v Sloveniji ob zapletih v japonskih nuklearkah v Sloveniji ne opravljajo dodatnih meritev sevanja, saj za to ni potrebe. Zatrdili so tudi, da delci, ki bodo Evropo predvidoma dosegli v 14 dneh, ne bodo zdravju škodljivi.
Ob težavah japonskih nukleark po potresu in cunamiju številne evropske države preverjajo varnost v svojih nuklearkah in razmišljajo o tem, da bi začasno ustavile gradnjo novih elektrarn. Nemška kanclerka Angela Merkel je sporočila, da bo Nemčija za tri mesece zamrznila odločitev o podaljšanju delovanja nemških jedrskih elektrarn. Načrte o gradnji novih jedrskih elektrarn je danes začasno ustavila tudi Švica. Na Poljskem po drugi strani vztrajajo pri načrtih uporabe jedrske energije, po katerih naj bi leta 2016 začeli graditi prvo poljsko jedrsko elektrarno.
Avstrijski minister za okolje Nikolaus Berlakovich pa je v Bruslju ponovil zahtevo, da bi morali v vseh evropskih jedrskih elektrarnah izvesti "stresne teste", s katerimi bi ocenili, ali so varne v primeru potresov. Direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar je glede napovedanih stresnih testov za nuklearke dejal, da je to zaenkrat politična ideja. "Dejstvo je, da nobena nuklearka ni zgrajena tako, da bi se ignorirala potresna nevarnost," je ob tem poudaril Stritar in dodal, da je tudi Nuklearna elektrarna Krško (Nek) bila "skrajno resno" protipotresno zgrajena.
Okoljski minister Roko Žarnić je v Bruslju poudaril, da je Nek pod dobrim nadzorom. Minister ni želel ugibati, kako bo japonska katastrofa vplivala na načrte glede Nek 2, je pa menil, da "vsa ta zgodba verjetno postavlja v drugo luč tudi pogovore o Teš 6".
V japonski prefekturi Mijagi, ki sta jo petkov potres in cunami najbolj prizadela, so danes našli približno 2000 trupel. Po uradnih podatkih policije je smrtnih žrtev v prefekturi 1647, vendar pa so že v nedeljo ocenili, da bo skupno število žrtev nedvomno preseglo 10.000. Desetmetrski cunami je namreč odnesel cele vasi in mesta.
Japonska centralna banka je po potresu finančnemu sistemu zagotovila rekordnih 18.000 milijard jenov (157 milijard evrov). S tem odgovarja na bojazni, da utegnejo banke in druge finančne ustanove zaradi potresa zaiti v resne težave.
Japonske borze so se na najhujši potres v zgodovini države odzvale s krepkim znižanjem tečajev delnic, znižali so se tudi tečaji na Wall Streetu. Gmotna škoda se bo po pričakovanjih merila v milijardah dolarjev, kar vzbuja skrbi, da se utegne rast v tretjem največjem gospodarstvu na svetu upočasniti.
Zaradi katastrofe je moralo proizvodnjo na prizadetih območjih ustaviti več podjetij, med njimi proizvajalci avtomobilov ter proizvajalci zabavne elektronike Sony in Toshiba.
Zavarovalnice medtem ocenjujejo škodo. Zgolj potres naj bi zavarovalnice po prvih ocenah stal 35 milijard dolarjev, ocen škode, ki jo je povzročil cunami, pa še ni. Tudi škode, ki bo nastala zaradi poškodb infrastrukture in izpada proizvodnje, strokovnjaki zaradi nezanesljivosti podatkov še niso izračunali.
Evropska unija razmišlja o napotitvi skupne evropske misije na Japonsko, je povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Finančni ministri držav v območju evra, med njimi slovenski minister Franc Križanič, pa bodo v Bruslju govorili tudi o vplivu potresa in cunamija na svetovno gospodarstvo in finančne trge.
Premier Borut Pahor je napovedal, da se bo v torek sešel z japonskim veleposlanikom v Sloveniji Tošimicujem Išigurejem, s katerim bo govoril o oblikah slovenske pomoči Japonski. Pomoč za žrtve katastrofe na Japonskem že zbirata Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas.
