"Polkovnik Gadafi se mora takoj odpovedati oblasti. Njegov režim je izgubil vso legitimnost in ni več sogovornik EU," so voditelji zapisali v skupni izjavi. Poudarili so tudi, da bodo odgovorni za napade nad civilisti zaradi svojih dejanj soočeni "s hudimi posledicami".
Poziv k odstopu tujega voditelja je izjemna poteza v zgodovini evropske zunanje politike. V primeru bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka se unija na primer ni odločila za tak korak, temveč se je omejila na podporo prizadevanjem egiptovskega ljudstva in obsodbo nasilja.
Voditelji so se danes tudi strinjali, da bodo države članice preučile "vse potrebne možnosti" za zaščito civilistov v Libiji ob treh pogojih. Ti so "očitna potreba", ustrezna pravna podlaga, torej resolucija Varnostnega svet ZN, ter podpora regije, torej Arabske lige in Afriške unije.
Ob tem so voditelji pozvali k čimprejšnjemu vrhu Arabske lige, Afriške unije in EU.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je sicer ob prihodu na vrh izrazil podporo usmerjenim napadom na Gadafijeve sile kot skrajni ukrep, če bi te uporabile kemično orožje ali zračne napade nad civilisti, ter ob upoštevanju omenjenih treh pogojev.
Nemška kanclerka Angela Merkel pa je izrazila "temeljni skepticizem" glede perspektive vojaškega posredovanja v Libiji v tem trenutku.
Švedski premier Fredrik Reinfeldt pa je na primer poudaril, da bi se morala EU osredotočiti na humanitarni in razvojni vidik ter na dialog s predstavniki libijskega ljudstva.
Sarkozy je ob prihodu pozval tudi k priznanju libijskega prehodnega narodnega sveta, ki združuje nasprotnike Gadafija, a predlog ni dobil zadostne podpore.
Voditelji so namreč v izjavi zgolj zapisali, da "pozdravljajo in spodbujajo prehodni narodni svet s sedežem v Bengaziju", ter ga označili za "političnega sogovornika".
Voditelji so sicer razpravljali o tem, kako bi lahko Gadafija tudi z drugimi ukrepi prisilili, naj preda oblast, potem ko so že sprejeli dva kroga sankcij.
Najprej so Gadafiju in še nekaterim pripadnikom režima zamrznili premoženje in prepovedali potovanje v unijo, nato pa so sankcionirali še pet finančnih institucij pod njegovim nadzorom.
Danes so v izjavi izrazili pripravljenost na sprejetje nadaljnjih sankcij. Med možnimi dodatnimi sankcijami se omenja zamrznitev premoženja naftnim družbam, povezanim z režimom.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je izrazil veliko skrb unije zaradi Libije. "Voditelj, ki strelja svoje ljudi, država blizu državljanske vojne, humanitarna kriza na obzorju ... To izredno srečanje sem sklical, da se odločno odzovemo," je dejal.
Poudaril je, da so se voditelji članic unije zaradi mednarodnih kriz na izrednih srečanjih v zadnjih desetih letih sestali le trikrat: ob vojni v Gruziji, vojni v Iraku in po terorističnih napadih 11. septembra. "Prepričani smo, da so vstaje na južnih mejah prav tako pomembne kot ti dogodki," je dejal.
Voditelji so sicer v danes sprejeti izjavi začrtali politične smernice in prednostne naloge za prihodnje ukrepanje unije v južnem Sredozemlju.
Po koncu vrha celotne EU o Libiji v Bruslju sedaj poteka izredno srečanje voditeljev 17 držav v območju evra, ki naj bi se zavleklo pozno v noč. Cilj srečanja je dogovor o paktu za evro, ki predvideva zbliževanje ekonomskih politik v območju evra s ciljem krepitve konkurenčnosti.
Skupna evropska valuta v zadnjem letu in pol doživlja krizo brez primere. Pod pritiski finančnih trgov sta Grčija in Irska že zaprosili za mednarodno pomoč za poplačilo svojih dolgov.
Portugalska, ki naj bi bila naslednja na vrsti, je danes tik pred vrhom predstavila nove varčevalne ukrepe, da bi pomirila finančne trge in se izognila pritiskom, naj zaprosi za mednarodno finančno pomoč.
V "paktu za evro" so zastavljeni štirje cilji: večja konkurenčnost, večja zaposlenost, večja vzdržnost javnih financ in večje davčno usklajevanje. Slovenija je predlagala dopolnila k paktu, ki naj bi se nanašala na zahtevo po ohranitvi minimalne plače.
Dogovor o paktu, ki sicer velja za omehčano različico kritiziranega nemško-francoskega pakta za konkurenčnost, je po navedbah virov pri EU blizu - tudi zato, ker dopušča dovolj prožnosti.
A obenem v EU trdijo, da pakt prinaša "dodano vrednost". Bistvena novost naj bi bila, da se bodo voditelji prvič zavezali k omenjenim ciljem in njihovi vključitvi v nacionalne reformne programe.
Voditelji se bodo predvidoma dotaknili tudi drugih aktualnih finančnih in gospodarskih tem, na primer začasnega in stalnega mehanizma za zaščito evra, pri čemer je odprtih še veliko vprašanj.
Po pričakovanjih naj bi se tudi dogovorili za omehčanje pogojev za poplačilo dolgov Grčije in Irske. Novi irski premier Enda Kenny je dejal, da je prišel v Bruselj z zelo trdnim mandatom Ircev, naj izboljša pogoje pomoči.
A vse te odločitve bodo predvidoma formalno sprejete v okviru celostnega svežnja konec marca na rednem zasedanju vrha celotne EU.
Vrha EU o Libiji in vrha držav v območju evra se udeležuje tudi slovenski premier Borut Pahor.
